Stojanović: Ko igraš proti Rieri, veš, da bo težko

Foto: Profimedia

V dneh pred tekmo proti Celju smo se pogovarjali s slovenskim reprezentantom Petrom Stojanovićem, ki od letošnje sezone brani barve poljskega velikana Legie.

Četrtkov večer v Celje prinaša nov evropski spektakel. Vstopnice za tekmo 3. kroga konferenčne lige med Celjem in Legijo so pošle, po knežjem mestu se na vse načine išče vstopnica več, celjska občina pa enostavno mora dobiti nova vprašanja o tem, zakaj je zahodna tribuna stadiona Z’Dežele še vedno tako dotrajana, da ne ustreza Uefinim standardom za organizacijo tekem konferenčne lige.

Za marsikoga bo četrtkova tekma res nekaj posebnega. Denimo za Franka Kovačevića, ki ga bodo v živo spremljali člani štaba hrvaške reprezentance in številni ogledniki uglednih tujih klubov, ki želijo ‘hrvaškega Gyökeresa’ že pozimi pripeljati v svoje vrste. Pa denimo za Alberta Riero, ki bo znova pod drobnogledom številnih nogometnih odločevalcev, ki bodo v iskanju novih trenerjev svojih klubov trkali na njegova vrata.

Četrtkova tekma pa bo nekaj posebnega tudi za Petra Stojanovića. Slovenski reprezentant si že dolga leta kruh služi v tujini, zdaj pa se v dresu varšavske Legie vrača v Slovenijo. Jasno, v članskem nogometu je v Sloveniji velik pečat pustil v Mariboru, zdaj pa prihaja v Celje, kjer bi, če bi se nogometna usoda odvila drugače, pred letom in pol oblekel dres grofov. To se seveda ni zgodilo in Stojanović bo jutri nasprotnik Alberta Riere in njegovih fantov. Še prej pa si je Ljubljančan vzel čas in za Sportklub strnil nekaj misli pred četrtkovim spektaklom.

Pogovor s Petrom Stojanovićem

Glede na to, da je res sveža informacija ta, kakšen je seznam slovenske nogometne reprezentance za novembrski ciklus, morda najprej na hitro malce o tem, kaj pričakujete v tem reprezentančnem oknu. Izhodišče je jasno, Slovenija mora zmagovati, če se želi prebiti v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Kako, na kakšen način nam lahko to uspe?

Edini cilj je uvrstitev v dodatne kvalifikacije. Ne bo lahko, nismo odvisni sami od sebe in to je težava. V vsakem primeru pa moramo razmišljati samo o dveh zmagah. Najprej je na vrsti Kosovo in nima smisla gledati dlje kot do te tekme, po kateri bo jasno izhodišče pred zadnjim krogom. Zmaga bi bila zelo pomembna predvsem za pozitivno energijo, potem bi bila tudi zmaga na Švedskem lažje dosegljiva.

Ne glede na to, kakšna bo tekma proti Kosovu, kakšna bo kulisa in kaj se bo dogajalo na igrišču – moramo zmagati. Potrebujemo šest točk in vemo, če ‘kiksnemo’ že na prvi tekmi, je konec. A o tem ne razmišljamo, pred očmi imamo samo dve zmagi. In tega smo sposobni, znali smo že zmagovati na pomembnih tekmah.

Je pa res – te kvalifikacije zmage še nimamo in to res ni dobro. Kar je, je. Situacija je takšna, zdaj moramo gledati naprej in razmišljati samo o šestih točkah. Nič drugega nas ne bo zadovoljilo.

Če se zdaj osredotočiva na klubski nogomet, vaša kariera je po Dinamu znova zavila v evropska tekmovanja, zdaj pa je pred vami res posebno gostovanje. Prihajate v Slovenijo, kjer pa bodo Slovenci navijali proti vam in si želeli vašega poraza. To je zagotovo neka specifična situacija, kako gledate na vse skupaj?

Ja, to so res posebni občutki. Evropska tekma, vesel sem, da se vračam domov in vesel sem, da lahko igram proti slovenski ekipi, ki je v Evropi. To je velika stvar za slovenski nogomet. Celje je prava, lahko rečem že kar evropska ekipa. Vedo, kako igrajo in znajo tudi igrati rezultat. Tekma bo težka za ene in druge, zagotovo pa bo zanimiva za gledalce.

Vračam se v Slovenijo, na tekmi bo tudi moja družina, v Celju imam seveda tudi nekaj soigralcev iz reprezentance. Smo prijatelji, ampak, ko je tekma, prijateljstva ni. (smeh)

Stojanović Elšnik Bijol — Foto: Guliverimages

Vemo, kakšna je bila v preteklosti zgodba s Celjem, bilo je obdobje, ko se je veliko govorilo o tem, da imate na mizi ponudbo grofov, ki si vas želijo v svojih vrstah. Naposled ste tudi zaradi pripadnosti Mariboru ponudbo vendarle zavrnili, zdaj pa boste na stadionu Z’Dežele vendarle zaigrali – v dresu nasprotnika. Je vse skupaj nek dodaten motiv, da Celjanom, reciva tako – pokažete, kaj zamujajo?

Kar se tiče Celja, ne morem zanikati, da so bili pred lanskim evropskim prvenstvom zelo resni pogovori. A takrat je bila v ospredju reprezentanca in ostalo sem dal na stran. Iskreno, po tiho sem tudi čakal, da bi ta interes Celja vzbudil tudi zanimanje Maribora. Toda takrat ga ni bilo, dogajati se je začelo šele v zaključku lanske sezone, ko je bil športni direktor Mihael Mikić. Takrat so bili določeni pogovori, ampak vemo, da so se potem ljudje v Mariboru zamenjali in teh pogovorov je bilo konec.

Moram biti pošten in zahvaljujem se Celju za res zelo konkretno ponudbo. Ljudje, ki vodijo klub, vedo, kaj delajo. Jedro ekipe je sestavljeno iz domačih igralcev, tujci so kvalitetne okrepitve. Nikoli nisem igral za Celje, a zelo spoštujem to, kar počnejo. Vsi pa vedo, kakšno ljubezen čutim do Maribora in da je v pogovorih s Celjem pretehtalo tudi to, da je Maribor v Sloveniji moja edina ljubezen.

Bi pa lagal, če bi rekel, da v določenem trenutku nisem razmišljal o tej celjski ponudbi. Ampak ni bil pravi trenutek, hkrati pa bo Maribor zame vedno številka ena v Sloveniji in žal mi je, da je tam situacija takšna, kakršna je.

Ko sva pri številkah ena, ki jim ne gre vse po načrtih … Takole na daljavo vidimo, kakšen klub je Legia. Ko je govora o navijaški bazi, govorimo praktično o milijonih navijačev, v vseh pogledih je to res zelo velik klub. Kakšen je vaš vtis o tej veličini Legie po nekaj mesecih, odkar ste se preselili na Poljsko? Kakšen klub prihaja v Celje?

Legia je res velik klub. Kar se tiče navijačev, vsako tekmo je stadion poln, pričakovanja so največja. Tudi glede organizacije kluba – igrišč, garderob, fitnesa oziroma vsega, kar potrebuje igralec – ko sem prišel, sem se vprašal, ali sploh še obstajajo boljši pogoji za delo nogometašev.

Je pa res, da zadnja štiri leta klub ni osvojil poljskega prvenstva. Tudi trenutno nismo v najboljšem položaju, hkrati je pred nekaj dnevi odstopil še trener. Bomo videli, kakšna bo situacija z novim trenerjem, zdaj nas vodi njegov pomočnik, Španec, ki je bil pred tem že igralec v klubu. Čuti se nova, pozitivna energija.

Poletje se je torej začelo z zanimanjem Maribora, končalo pa s prestopom v Legio. Kako težka oziroma verjetno lahko rečeva kar lahka odločitev je bila, da postanete član tega kluba?

Ko je prišla ponudba Legie, nisem niti razmišljal. Vsi vemo, kakšen klub je to. Poleg tega sem si želel izziva, kjer bi znova osvajal prvenstva oziroma lovorike ter igral Evropo. Naredil sem pravi korak, edina težava je bila ta, da sem se ekipi pridružil, ko je bila že formirana in nisem z njo oddelal priprav. Sem pa v klubu zelo zadovoljen, upam le, da bomo kmalu imeli boljše rezultate.

Kako se na Poljskem čuti utrip pred tekmo s Celjem? Kako na tekmo in na slovenskega nasprotnika gleda javnost oziroma navijači, kako razmišljate igralci?

Težko rečem, kako na tekmo gledajo navijači, je pa jasno, da pričakujejo zmago. To se od nas enostavno zahteva. Bolj malo spremljam tukajšnje medije in komentarje, tako da ne morem oceniti, kakšno je mnenje o Celju v tukajšnji javnosti.

Kar pa se tiče kluba, vsi vemo, da tekma ne bo lahka. Trener je Španec in pozna Riero. Že ob žrebu sem se pogovarjal s strokovnim štabom in vsi so rekli, da gre za vrhunsko ekipo. V ekipi se vidita red in disciplina, ve se, kaj kdo počne in zato vemo, da bo tekma težka. Ampak ko si tako velik klub, kot je Legia, potem v Slovenijo prideš po zmago. Bomo morali biti pa na najvišjem nivoju, da jo bomo tudi dosegli.

Vemo, da kljub dolgoletni karieri v tujini še vedno spremljate slovenski nogomet. Kako vi gledate na učinek, ki ga ima na Celje in njegove uspehe trener Albert Riera? Veliko se govori o tem, da ga čaka kariera v velikem klubu, omenja se tudi Dinamo, za katerega ste igrali tudi sami … Kako bi se znašel v takšni sredini?

Albert Riera vse dokazuje na igrišču. Ekipa Celja ima kvalitetne posameznike, ampak Riera je tisti, ki iz vsakega igralca vleče maksimum. Vidijo se avtomatizmi v ekipi, ki v vsakem trenutku ve, kaj mora početi. Igrajo vrhunski nogomet, ne samo v domačem prvenstvu, ampak tudi v Evropi. Ja, morda bo kdo rekel, da je to samo konferenčna liga, ampak tudi v konferenčni ligi so zelo kakovostni klubi.

Tako kot sem rekel, Celje je evropska ekipa, kakršna je bil nazadnje Maribor, ko sem bil tudi jaz del tega kluba. Res pa je, da smo bili takrat mi še na višjem nivoju. Spremljam slovenski nogomet, spremljam Celje, klub je organiziran, vsak ve, kaj je njegova naloga in to se vidi na igrišču. Sem pa še posebej vesel, da je to klub, v katerem je veliko slovenskih igralcev.

Ne morem govoriti s prve roke, ker nikoli nisem delal z njim, ampak ko se pogovarjamo v reprezentanci, kjer je veliko igralcev, ki jih je vodil, vsi poudarjajo, da gre za vrhunskega trenerja. Njegova ‘roka’ je zelo opazna in slej kot prej bo vodil vrhunski klub.

Petar, za konec morda še tole – kaj je zdaj vaša pozicija na igrišču? Ste bočni branilec ali krilo? Ponavadi se nogometaši, ko pridejo v trideseta leta, iz krila premaknejo nazaj v obrambo, vi pa ste šli ravno po obratni poti …

Rekel bom takole, sem nekaj vmes. (smeh) Dobro se počutim na obeh položajih, je pa moja osnovna pozicija bočni igralec. Ustreza pa mi igrati tudi na desnem krilu. Sicer sem v klubu odigral tudi nekaj tekem na levem krilu, ampak četudi dam svoj maksimum, iskreno, na tem položaju ekipi ne morem dati toliko kot na desni strani.