Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Gostovanje slovenske nogometne reprezentance v San Marinu smo izkoristili tudi za obisk bližnje vasi v Italiji, od koder prihaja Valentino Rossi. Z domačini smo se pogovarjali o velikanu motošporta, jedli v njegovi piceriji in klepetali o slovenskih športnikih.
San Marino, peta najmanjša država na svetu in tretja najmanjša v Evropi (manjša sta le še Vatikan in Monako), se, z vseh strani obdan z Italijo, razprostira na 61 kvadratnih kilometrih na severovzhodnem delu Apeninskega gorovja, zato ima zelo razgiban relief.
Vijugaste in strme cestice ponujajo številne lepe razglede in tudi nekaj gradov. Najbolj znani so trije stolpi, ki stojijo na vrhu hriba Monte Titana, s 749 metri nadmorske višine najvišjem vrhu v tej žepni državici.
Kamnitih zgradb je veliko, kar je razumljivo. Povezano tudi z imenom države. San Marino je ime namreč dobil po kamnoseku Saint Marinusu, ki je pred stoletji pomagal pri renovaciji mestnega obzidja v Riminiju. Deset kilometrov oddaljenega mesta, ki Sanmarincem ponuja najbližjo točko, kjer se lahko okopajo v morju.
Nekaj več kot 30 tisoč jih je, povečini so zaposleni v finančnem ali storitvenem sektorju, veliko vlogo seveda igra tudi turizem. Ne gre jim slabo. Glede na bruto domači proizvod na prebivalca San Marino spada med najbolj bogate države na svetu. Uradnik jezik? Italijanščina, a brez skrbi, če je niste vešči. Povečini vsi tamkajšnji prebivalci odlično govorijo tudi angleško.
VN San Marina v motoGP, nekoč pa tudi formuli ena
Nogomet je v San Marinu najbolj priljubljen šport, toda bolj kot tekme v Evropi nekonkurenčnih domačih klubov in najslabše reprezentance na svetu Sanmarince zanima “calcio”. Italijanski nogomet.
Zelo priljubljen je tudi motošport. Kako ne bi bil, kar dve dirki, ki štejeta za svetovno prvenstvo, namreč nosita ime VN San Marina. Dobro, ena ne več. Dirka formule ena, ki je potekala v sto kilometrov oddaljeni Imoli, je bila na sporedu svetovnega prvenstva formule ena med letoma 1981 do 2006. Spomnimo, tam se je ubil Ayrton Senna.
Druga, VN San Marina v motoGP, je v 30 kilometrov oddaljenem italijanskem Misanu od leta 1981. Naključje je hotelo, da je bila letos na sporedu na isti dan kot nogometna tekma med San Marinom in Slovenijo.
Fotolagerija iz Tavullie (Uroš Skaza):
Na obisku v vasi velikega Valentina Rossija
Pa ne samo to, vonj po gumah Sanmarince razvname tudi zaradi Valentina Rossija. Eden od velikanov svetovnega športa in z 89 zmagami najuspešnejši motorist v zgodovini MotoGP namreč prihaja iz bližnje italijanske vasi Tavullie. Na dan dirke MotoGP nam seveda ni preostalo drugega, kot da smo jo obiskali.
Že takoj ob vstopu v majhno mestece smo hitro ugotovili, kaj nas čaka. Živorumene zastavice in zanj značilna številka 46 so nas pozdravile že na prvih na uličnih svetilkah.
Da smo vstopili v kraljestvo Doktorja, to je vzdevek tega 44-letnega legendarnega nekdanjega motorista, pa nas je opomnilo še marsikaj. Praktično vsaka hiša je označena z vsaj enim rekvizitom, ki obiskovalca opomni, kje je in kdo je tukaj car. Na eni od stavb je tudi velik portretni grafit.
“Rossija imamo tukaj res radi. Seveda najprej zaradi vsega, kar je naredil v svojem športu, še bolj pa zaradi tega, kar je naredil za tukajšnje ljudi,” nam je povedal eden izmed gospodov, s katerim smo klepetali.
“Ko pride med ljudi, kar se zgodi pogosto, saj zdaj z družino večino časa spet preživi v Tavulli, se vede povsem normalno. V to mesto in regijo je vložil veliko denarja in ustvaril kar nekaj delovnih mest. Brez njega bi bilo tudi precej manj živahno,” je s hvalo na račun enega najbolj znanih italijanskih športov nadaljeval Italijan v zrelih letih.
Za svoj kraj je naredil veliko
Z njim smo kramljali v piceriiji L’Osteria, ki je v lasti Rossija. V njej je seveda vse v znamenju motoGP in številke 46. Kup fotografij, tudi tekmovalni kombinezon. Seveda je motošportu prilagojen tudi jedilni list.
Sploh v času našega obiska je bilo veselo. Obiskovalci so buljili v televizijski ekran in dirko za VN San Marina, ki je potekala ravno takrat. Stiskali so pesti za Marca Bezzecchija in svetovnega prvaka Francesca Bagnaio, ki sta dirko končala na drugem in tretjem mestu. Zmagal je Španec Jorge Martin.
“Mlajši rod italijanskih dirkačev je v veliki meri uspešen prav zaradi Rossija, ki jih že od nekdaj podpira in jim stoji ob strani. V restavraciji je fotografija, na kateri Bagnaia ob Rossiju pozira, ko je bil še otrok,” nam je še povedal omenjeni gospod in dodal, da vsi Italijani lahko trenirajo na znamenitem ranču z dirkališčem, ki ga je Doktor že pred leti zgradil v bližini.
Kramljanje o Iličiću, Rogliču, Pogačarju in Dončiću
Restavracije, v kateri prevladujejo pice, se drži velika Rossijeva uradna navijaška kategorija v treh nadstropjih, v kateri lahko najdete vse in še več. Tudi zaposlenega, ki očitno pozna slovenski nogomet. “Josip Iličić, grande giocatore!” je vzkliknil, ko smo mu povedali, od kod prihajamo. Prevod je bržčas odveč …
Še precej bolj se je s poznavanjem slovenskega športa izkazal gospod v zrelih letih, ki je v Tavullio iz več kot sto kilometrov oddaljene Bologne prišel s kolesom. Kolesarjenje je v teh krajih sploh zelo priljubljeno, zato smo pogovor seveda začeli s kolesi.
“Slovenci imate res odlične kolesarje. Primož Roglič je zmagal na letošnji dirki po Italiji, Tadej Pogačar je dobil dirko po Franciji, Peter Sagan je svetovni prvak.” No, tu smo ga seveda ustavili. In popravili.
Ko je v nadaljevanju sam od sebe omenil Luko Dončića, nam ga ni bilo treba. Kariero slovenskega košarkarskega čudežnega dečka očitno podrobno spremlja.
“Tako velik talent, da ga je z besedami težko opisati. Že kot zelo mlad je odšel v Real Madrid, kjer mu zagotovo ni bilo lahko, in uspel. Verjetno bi eden najboljših na svetu postal, kjerkoli bi igral. Enostavno rojen je za košarko,” je še povedal o zvezdniku Dallas Mavericks.
Potem smo se počasi poslovili. Treba je bilo na tekmo, zaradi česar smo v te kraje sploh prišli. O tem, da je zvečer v bližini na sporedu obračun v kvalifikacijah za nogometno evropsko prvenstvo 2024, ni vedel nihče. Ne v San Marinu in ne v bližnjih italijanskih krajih.
Ko smo se vozili v Serravalle, na poti v številnih vaseh, skozi katere smo se vozili, nismo videli skorajda nobenega človeka. Kot da bi bilo vse zapuščeno. In se ob tem vprašali, ali bi bila, če ne bi bilo Rossija, podobna tudi zdaj zelo živahna Tavullia.
Fotolagerija s tekme (Uroš Skaza):
Nova, sedma zmaga nad najslabšo reprezentanco na svetu
Potem pa tekma, na kateri se je zbralo dobrih tisoč navijačev, med njimi tudi kakšnih 200 slovenskih, ki so videli pričakovan razplet. Zmaga gostov in nov poraz. Slovenija je na sedmi tekmi še sedmič premagala San Marino in gol razliko premaknila na 26:0.
Sanmarinci, ki so se na 205 dozdajšnjih tekmah zmage veselili le enkrat, tudi tokrat niso videli gola v mreži nasprotnika, a so bili vsakič, ko je domača reprezentanca prišla na polovico Slovenije, na nogah. Ko je Lorenzo Lazzari v drugem polčasu streljal v vrata Jana Oblaka, so od navdušenja skorajda skakali.
Podobno srčni so bili na igrišču tudi domači nogometaši.
Vrhunci tekme San Marino – Slovenija:
“Neverjetno, kako radi igrajo nogomet in kako ponosni so kljub vsem porazom, ki jih redno doživljajo,” je povedal Mark Odgen, novinar slovitega ESPN, ki je v San Marino prišel delat zgodbo o najslabši nogometni reprezentanci na svetu. Zadel je bistvo.
Hvala, San Marino. Za lep, sončen konec tedna, tri točke in trenutno prvo mesto v kvalifikacijski skupini H. Zdaj pa zaključek in nora jesen, ki čaka slovenske nogometaše.
“Pravi rokenrol!” kot je napovedal tudi slovenski selektor Matjaž Kek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!