V Vidmu imajo radi nogomet, Slovence, vino in … NK Maribor

Nogomet 19. Sep 202211:00
Delite:
Navijači pred začetkom tekme. FOTO: Uroš Skaza.

Obiskali smo včerajšnji nogometni praznik v Vidmu, kjer sta se pomerila Udinese Jake Bijola in Sandija Lovrića proti milanskemu Interju Samirja Handanovića, čigar bogato kariero sta zaznamovala tokratna nasprotnika. Slovenskega veterana v Vidmu še vedno zelo spoštujejo. Navdušeni so tudi nad slovenskima reprezentantoma, ki barve Udineseja branita zdaj. Eden od njiju je postal junak dneva.

“Samirja pri Udineseju zelo spoštujemo. Z njim v ekipi smo bili nekaj časa zelo blizu vrha italijanskega prvenstva, on pa je bil eden najboljših posameznikov v ekipi. Verjamem, da ima na Videm lepe spomine tudi on. To so bili čudoviti časi,” sta o Samirju Handanoviću, ki je za Udinese med letoma 2004 in 2012 odigral 212 tekem, povedala navijača iz Vidma Andrea in Alessandra.

Spoštujejo ga v Milanu in še vedno tudi v Vidmu

Za Inter, pri katerem je v zadnjih nekaj letih kapetan, je po desetletju neprekinjenega branjenja že pri številki 446 nastopov v vseh tekmovanjih in prava legenda. Tudi med njegovimi navijači.

Samir Handanović med tekmo proti Udineseju. FOTO: Guliverimages,

“Odličen vratar! Andre Onana je tudi dober, a samo eden je Samir. Naš kapetan! Hvala mu za vse,” je kakšno uro pred tekmo, ko je bilo pred stadionom Udineseja že na tisoče navijačev, z navdušenjem razlagal eden od mlajših navijačev Interjev, ki jih je v Vidmu mrgolelo.

Ko je Handanović daljnega leta 2005 debitiral v italijanski Serie A, je Claudio, kot se je predstavil, verjetno komajda dobro shodil, a zgodbo slovenskega veterana, ki je v nedeljo še 559. nastopil v najboljši italijanski nogometni ligi, dobro pozna. “Seveda, on je živa legenda italijanskega nogometa,” je povedal, medtem ko je v sončnem vremenu odšteval do nogometnega praznika v Vidmu.

“Ni več tako dober, kot je bil, a še vedno verjamem, da je eden najboljših v prvi italijanski ligi. Njegov čas se počasi izteka, toda verjamem, da Interju lahko še veliko da,” je 38-letnega slovenskega vratarja hvalil tudi možakar srednjih let Massimo. Bil je oblečen v Interjeve navijaške barve in optimist. “Zmagali bomo s 4:0!” je zavpil.

FOTO: Uroš Skaza.

Naključno srečanje s trenerjem Kopra

Potem smo počasi odkorakali na stadion s sponzorskim imenom Dacia Arena, na katerega je na lep, sončen nedeljski dan prišlo 22.475 ljudi. Le dva tisoč in pol manj od polne kapaciteta (25.114).

Med nogometnimi romantiki ta stadion seveda sliši na ime Friuli, gostil je tudi tri tekme svetovnega prvenstva 1990. Na bogato zgodovino vas na ploščicah toaletnih prostorov pozdravi tudi Ciao. Morda najbolj nepozabna maskota v zgodovini svetovnih nogometnih prvenstvih.

Zelo znan pa je bil tudi obraz, ki smo ga desno od našega sedeža zagledali na novinarski tribuni. Presenečeni smo ob sebi opazili Zorana Zeljkovića. Sedel je na sosednjem stolu in si tekmo ogledal z nekdanjim vratarjem Dinom Šeremetom.

Zoran Zeljković na tribuni med pogovorom za Sportklub. FOTO: Uroš Skaza.

“S Samirjem smo veliki prijatelji, zato sva ga prišla pogledati,” je povedal trener Kopra, ki je dan pred tem premagal sežanski Tabor in bil dobro razpoložen. “Večkrat obiščem njegove tekme. Včasih tudi v Milanu. Ko bi videli, kako ga gledajo tamkajšnji navijači, kot boga, bi ugotovili, kaj pomeni v Italiji. V tujini je veliko bolj cenjen kot pri nas,” je Zeljković povedal o enem najboljših slovenskih nogometašev vseh časov.

Ko je Nicolo Barella s spektakularnim golom s prostega gola Inter popeljal v vodstvo že po petih minutah, se je zdelo, da bi se Massimova optimistična napoved o visoki zmagi Milančanov lahko uresničila, toda na koncu še zdaleč ni bilo tako. Udinese je z avtogolom Martina Škriniarja v prvem polčasu najprej izenačil, potem pa prišel do zmage.

Fotogalerija (foto: Uroš Skaza):

Junak dneva po tekmi rojaka prosil za dres

V drugem polčasu je Handanović zaradi močnega sonca branil s čepico na glavi. Podobno kot nekoč legendarni Lev Jašin, po katerem se danes imenuje nagrada za najboljšega vratarja leta na svetu. Handanović je bil zanjo nominiran že dvakrat.

“Inter je v bunkerju,” nam je v času največjih naletov Udineseja, ki je v drugem delu tekme povsem prevladoval, dejal Zeljković. Malo za tem je bil Handanović še drugič premagan, gol mu je zabil prav njegov rojak. Jaka Bijol, ki je do prvega gola v svojem novem klubu prišel v 84. minuti in Udineseju odprl pot do zmage s 3:1. “Če je Udinese že moral zadeti, sem vesel, da je strelec eden od Slovencev,” se je ob tem zasmejal Zeljković.

Po koncu tekme se je Handanović poklapano sprehajal po zelenici in čestital nasprotnikom, medtem je za njegov hrbet pritekel Bijol in ga pocukal za rokav. “Prosil sem ga za dres, ki sva ga potem tudi zamenjala. On je velikan. Legenda italijanske lige. Tudi v Udineseju njegovo ime še vedno izgovarjajo z velikim spoštovanjem,” nam je po tekmi razložil Bijol, ki je po peti zmagi zapovrstjo za kratek čas z Udinesejem celo skočil na vrh lestvice.

FOTO: Uroš Skaza.

Handanović želi biti Interjeva rešitev, ne problem

“Čestitke Udineseju, ki je prišel do zaslužene zmage. Do rezultata 1:1 je še nekako šlo, potem pa je Udinese pritisnil in prišel do zmage. Danes je točke osvojil tisti, ki si jih je bolj želel,” je bil po tekmi kritičen Handanović, ki se v tej sezoni za mesto med vratnicama bori z novincem Andrejem Onano. Kamerunec nastopa v ligi prvakov, on pa v prvenstvu, kot so se pri Interju dogovorili s trenerjem Simonejem Inzaghijem.

“To me ne moti. Tukaj sem, da pomagam. Želim biti Interjeva rešitev, ne pa problem,” je za Interjevo klubsko televizijo povedal nekdanji kapetan reprezentance, ki s slovenskimi mediji ne govori že dolgo časa. Poskušali smo prekiniti njegov desetletje trajajoči molk. Na žalost ni šlo. “Ne, ne morem,” nam je prijazno povedal, da v diktafon za zdaj še ni pripravljen govoriti. Pred tem nas je prišel pozdraviti in z nami izmenjal nekaj besed.

Veselje Jake Bijola po odločilnem zadetku. FOTO: Guliverimages.

Nad Bijolom in Lovrićem so navijači navdušeni

“Lovrić in Bijol sta v Udinese prinesla svež veter. Zelo sta mi všeč, borca in odlična nogometaša,” pa so bile besede, ki smo jih slišali iz ust še enega navijača Udineseja, tudi njemu je bilo ime Alessandro.

Rdeč ferrari Gerarda Deulofeuja. FOTO: SK.

“Letos imamo res dobro ekipo. Verjamem, da se lahko uvrstimo v Evropo, če ne še kaj več …” je dodal. Na kaj je ciljal, ni povedal. Morda celo na naslov? Udinese ga v 126-letni zgodovini ni osvojil še nikoli. Najvišje, na tretjem mestu, je prvenstvo končal v zadnji Handanovićevi sezoni pri Udineseju, 2011/12.

Z imenom in priimkom označeno parkirišče Lovrića ob izhodu je bilo uro po koncu tekme že izpraznjeno. V Avstriji rojeni vezist, ki od leta 2020 nastopa za slovensko reprezentanco, se je že odpeljal domov.

Jekleni konjiček Bijola, ki je imel kot junak dneva medijske obveznosti, je še stal tam. Ob njem je bil tudi rdeč ferrari podajalca za vodilni Udinesejev gol, Španca Gerarda Deulofeuja.

Oba, Lovrić in Bijol, sta se odpravila proti Sloveniji, kjer danes začenjata z reprezentančno akcijo. Pred tem sta se morala z avtomobiloma prebiti skozi živo barikado lovcev na avtograme in “selfieje” ob izvozu, ki je čakala na nogometaše.

Lovci na avtograme in selfieje. FOTO: Uroš Skaza.

Druženje ob vinu in hrani na parkiriščih

Velika parkirišča pred stadionom so bila uro in pol po tekmi že skorajda izpraznjena, ampak ne povsem. V času poznega nedeljskega kosila, tekma se je namreč začela že ob 12.30, se je ob vinu in hrani družilo več skupinic. Starejših in mlajših ljudi. Na parkiriščih so postavili mizice, stole in – uživali. Tako kot družba približno desetih ljudi, ki je posedala ob avtomobilu, parkiranem takoj zraven našega.

“Takšna je naša navada. Večje družbe prihajamo na tekme, malo navijamo, malo klepetamo in se imamo lepo,” je navdušeno razlagal Marcelo, ki bi mu dali kakšnih 50 let, in se zasmejal, ko je videl, da pijemo vodo. “Spijte malo vina!” nam je ponudil kozarec naš nenadejani gostitelj in prijatelje prosil, naj nam prinesejo tudi kaj za pod zob.

Pristaš Udineseja, ki dobro pozna NK Maribor

Ob nekaj prigrizkih in, priznamo, tudi požirku vina, se je začel krajši nogometni klepet. Naš krajši skok v nogometno mesto blizu slovenske meje se je končal tam, kjer se je začel. “Samir? Številka ena! On bo pri Udineseju vedno številka ena. Njegov najboljši vratar,” je nadaljeval Marcelo, ki se je kot nogometni navdušenec in tudi poznavalec izkazal.

Vesela druščina naših italijanskih gostiteljev po koncu tekme. FOTO: Uroš Skaza.

“Maribor. Liga prvakov, liga Europa. Super klub,” je vzklikal, ko smo mu povedali, da smo iz Slovenije. “Na tekmi Maribora sem že bil. Leta 2017, liga prvakov med Mariborom in Sevillo,” nas je presenetil takoj za tem in obisk Ljudskega vrta potrdil tudi s poznavanjem rezultata.

“Remi, 1:1 je bilo,” je povedal prijazni možakar, preden smo se poslovili in si rekli, da se morda vidimo še kdaj. Ne bi se pritoževali, če na tekmi lige prvakov med kakšnim slovenskim klubom in Udinesejem. On pa tudi zagotovo ne.

Statistika Slovencev na tekmi med Udinesejem in Interjem:

Komentari

Vaš komentar