Večerni celjski deja vu: obujanje spominov z junakom iz leta 2019

Stefan Savić je bil junak finalnega derbija leta 2019. FOTO: Aleš Fevžer.

Olimpija in Maribor se bosta danes še četrtič v finalu pomerila za pokalno lovoriko. Nazadnje je bilo tako leta 2019, ko sta se prav tako udarila v Celju. Na edini derbi v finalu, ki ga je dobila Olimpija, smo se spomnili v družbi takratnega junaka večera, dvakratnega strelca Stefana Savića.

Današnji finale med Mariborom in Olimpijo, ki se začne ob 20.30, si boste lahko v neposrednem prenosu ogledali na SK1. Ob 16.30 bomo prenašali tudi finale ženskega pokala, v katerem se bosta pomerili ekipi ŽNK Olimpija in ŽNK Mura Nona.

Prvič sta se Olimpija in Maribor pomerila v zgodovinskem krstnem finalu, ki je bil leta 1992 na kultnem stadionu za Bežigradom v Ljubljani.

Zmage so se, tudi takrat je bila v finalu odigrana le ena tekma, po enajstmetrovkah veselili Mariborčani in tako postali prvi zmagovalci v zgodovini slovenskega pokala.

Pozneje so jih osvojili še osem, tako da bodo danes lovili jubilejno deseto pokalno lovoriko. Naslov državnega prvaka je v tisti sezoni ostal v Ljubljani, osvojila ga je Olimpija.

Drugič smo večni derbi v finalu pokala videli v sezoni 1998/99, tudi takrat se je zmage veselil Maribor, in sicer v formatu finala z dvema tekmama. Zmagal je na obeh.

Najprej za Bežigradom po velikem preobratu v zadnje pol ure tekme, ko je zaostanek z 0:2 z dvema goloma Klitona Bozga in golom Dejana Djuranovića spremenil v zmago s 3:2.

Potem je Ljubljančane pod vodstvom Bojana Prašnikarja, ki je vijoličaste sezono za tem popeljal do zgodovinske prve uvrstitve v ligo prvakov, z 2:0 premagal še v Ljudskem vrtu in prepričljivo prišel do pokala.

Dosedanji večni derbiji v finalih pokala:

-1991/92:
Olimpija – Maribor 3:4* (0:0, 0:0) *po enajstmetrovkah

-1998/99:
Olimpija – Maribor 2:3 (0:0)
Pejković 47./11m, Čaušević 54.; Djuranović 63., Bozgo 67., 86.

Maribor – Olimpija 2:0 (1:0)
Filipović 38., Jolić 82.

-2018/19:
Olimpija – Maribor 2:1 (1:0)
Savić 17., 75.; Tavares 90.

Ne golov, spominja se predvsem navijačev

Spomin na tretji večni derbi v finalu pokala je precej bolj svež.

Pred štirimi leti je Olimpija prvič prišla do pokalne lovorike z zmago nad večnim tekmecem in sedmič, do danes zadnjič osvojila pokal. Tekma je bila tam, kot bo tudi tokrat – v Celju. Kako se tistega večera spominja njegov glavni akter?

NK Olimpija — Veselje nogometašev Olimpije po koncu tekme. FOTO: Aleš Fevžer.

“Lepi, res fantastični spomini! V finalu smo se pomerili proti največjemu tekmecu in zmagali z dvema mojima goloma,” se je zmage z 2:1 spomnil Stefan Savić, strelec obeh golov za Olimpijo.

Prvič, za vodstvo z 1:0, je zadel v 17. minuti, ko se je po globinski podaji Tomislava Tomića izmuznil za hrbet mariborske obrambe in rutinirano premagal vratarja Maribora Kenana Pirića.

Drugič je v polno meril v 75. minuti, ko je po natančnem strelu z roba kazenskega prostora natančno meril v desni spodnji kot tekmečevih vrat, zadel za vodstvo z 2:0 in odločil zmagovalca. Maribor, ki ga je s klopi vodil Darko Milanič, je tik pred koncem po golu rezervista Marcosa Tavaresa sicer uspel znižati zaostanek, kaj več pa ne. Lovorika je odšla v Ljubljano.

“Najbolj se spominjam slavja z navijači po koncu tekme. Stadion je bil skoraj poln, bilo je super,” je o tekmi, ki si jo je v Celju ogledalo skoraj devet tisoč gledalcev, še povedal nekdanji avstrijski ofenzivni vezist, ki je v Ljubljani preživel tri leta.

Olimpija – Maribor 2:1 (1:0)

Finale pokala Slovenije 2018/19, 30. maj 2019. Stadion Z’dežele v Celju, gledalcev 8.623, sodniki: Jug, Žunič in Vidali.

Strelca: 1:0 Savić 17., 2:0 Savić 75., 2:1 Tavares 90.

Olimpija: Vidmar, Štiglec, Bagnack, Maksimenko, Andrejašič, Tomić, Putinčanin, Savić, Suljić (od 90. Jurčević), Čekiči (od 90. Valenčič), Kadrić (od 86. Kidrič). Trener: Safet Hadžić.
Maribor: Pirić, Viler, Ivković, Milec, Vrhovec (od 77. Mlakar), Pihler, Cretu, Dervišević (od 67. Tavares), Hotić, Mešanović, Zahović. Trener: Darko Milanič.

Rumeni kartoni: Bagnack, Kidrič; Hotić, Vrhovec.

V Olimpiji je užival, Ljubljano zelo pogreša

“Res mi je bilo lepo. Pogrešam Ljubljano. Prelepo mesto, fantastičen klub. V treh letih, ki sem jih prebil tam, smo dosegli tudi dosti uspehov. Tega se ne pozabi kar tako. Seveda Olimpijo še vedno spremljam. Veseli me, da ji gre v tej sezoni sijajno. Prvenstvo je že osvojila, zdaj ima lepo priložnost, da pride do dvojne krone,” se spominja nogometaš, ki ga najbolj pomnimo prav po dveh golih v tistem celjskem finalu, a se danes težko odloči, ali je to njegov najlepši ljubljanski nogometni spomin.

“Vsaka lovorika, ki sem jo osvojil, je posebna. Težko povem, katera je najljubša. Sezono pred tem smo osvojili tako prvenstvo kot pokal. Tudi na tisto leto imam res zelo lepe spomine,” pravi nogometaš, ki je v Ljubljani osvojil tri lovorike in sodeloval s številnimi trenerji.

“Z vsemi sem se dobro razumel. Težko rečem, kdo je bil najboljši, smo pa največje uspehe dosegali pod vodstvom Igorja Bišćana,” je povedal in nekaj besed namenil tudi ključnemu akterju tiste Olimpije. Predsedniku Milanu Mandariću.

Pokalne lovorike letošnjih finalistov:

Maribor: 9 (2016, 2013, 2012, 2010, 2004, 1999, 1967, 1994, 1992).

Olimpija: 7 (2021, 2019, 2018, 2003, 2000, 1996, 1993).

Kdo ve, kaj bi bilo, če ne bi bilo toliko menjav

“O njem ne morem povedati ene slabe stvari, lahko govorim samo o plusih. Z njim sva imela dober odnos. V času, ko je bil v klubu, ni manjkalo uspehov,” je izbiral lepe besede ob obujanju spominov na nekdanjega prvega moža Olimpije, ki pa mu vseeno zameri eno stvar.

“Morda je bilo preveč trenerskih menjav. Igor Bišćan je osvojil dvojno krono in opravil super posel, pa je moral oditi. Igralci pri tem žal nismo imeli besede. Morda bi bilo, če bi dlje časa ostali skupaj, drugače. Morda bi kaj več naredili tudi v Evropi, v kateri nam je vedno spodletelo. To je mogoče edina črna pika obdobja, ki sem ga preživel v Ljubljani,” je povedal o tem in dodal, da je z nekaterimi ljudmi v Olimpiji še danes v stikih.

Od tiste Olimpije nobenega, od Maribora le dva

“Da, čeprav se je v Olimpiji od takrat marsikaj spremenilo. Igralcev, ki so bili zraven takrat, tam ni več. So pa ostali nekateri ljudje v klubu. Branko Bučar, Domen Japelj … V Ljubljani imam tudi nekaj prijateljev, s katerimi se pogosto slišimo,” je povedal član zasedbe Olimpije iz leta 2019, od katere pa danes ni ostalo praktično nič. Niti enega nogometaša več.

Kako je z Mariborom? Od nogometašev, ki so bili v zapisniku na tisti tekmi, sta zdaj zraven le še dva. Kapetan Martin Milec in Aleks Pihler, ki pa je povsem na stranskem tiru in je v tej sezoni v vseh tekmovanjih odigral vsega 164 minut.

Kje so danes akterji finala iz leta 2019?

Olimpija:

Nejc Vidmar, igral 90 minut: Mura.

Vitalijs Maksimenko, igral 90 minut: brez kluba.

Jan Andrejašič, igral 90 minut: Gorica.

Dino Štiglec, igral 90 minut: Gorica (Hrvaška).

Marko Putinčanin, igral 90 minut: Napredak (Srbija).

Tomislav Tomić, igral 90 minut: Široki Brijeg (BiH).

Stefan Savić, igral 90 minut: Warta Poznan (Poljska).

Asmir Suljić, igral do 90. minute: Tobol (Kazahstan).

Haris Kadrić, igral do 86. minute: Voždovac (Srbija).

Endri Čekiči, igral do 90. minute: Konyaspor (Turčija).

Rok Kidrič, igral od 86. minute: Puscza Niepolomice (Poljska).

Vitja Valenčič, igral od 96. minute: brez kluba.

Mario Jurčević, igral od 99. minute: Osijek.

Matija Orbanić, sedel na klopi: Bravo.

Ben Gasser, sedel na klopi: brez kluba.

Antonio Lukanović, sedel na klopi: Bassano (Italija).

Oliver Kregar, sedel na klopi: Triglav Kranj.

Safet Hadžić, trener: brez kluba.

Maribor:

Kenan Pirić, igral 90 minut: AEK Larnaka (Ciper).

Alexandru Cretu, igral 90 minut: Craiova (Romunija).

Mitja Viler, igral 90 minut: končal kariero.

Martin Milec, igral 90 minut: Maribor.

Saša Ivković, igral 90 minut: Baniyas (ZAE).

Amir Dervišević, igral do 67. minute: brez kluba.

Blaž Vrhovec, igral do 77. minute: Gornik Zabrze (Poljska).

Aleks Pihler, igral 90 minut: Maribor.

Jasmin Mešanović, igral 90 minut: Kisvarda (Madžarska).

Dino Hotić, igral 90 minut: Cercle Brugge (Belgija).

Luka Zahović, igral 90 minut: Pogon Szczecin (Poljska).

Marcos Tavares, igral od 67. minute: končal kariero.

Jan Mlakar, igral od 77. minute: Hajduk Split (Hrvaška).

Nino Irgolič, sedel na klopi: St. Peter (Avstrija).

Denis Klinar, sedel na klopi: Fužinar.

Aleksander Rajčević, sedel na klopi: končal kariero.

Martin Kramarič, sedel na klopi: Bravo.

Nardin Mulahusejnović, sedel na klopi:

Darko Milanič, trener: brez kluba.

Naj bo 2:1, tako kot leta 2019

Z našim tokratnim sogovornikom smo se za konec seveda dotaknili tudi letošnjega finala.

“Za vso Slovenijo je to nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi. Finale med Olimpijo in Mariborom. Lepšega ni. Pričakujem velik spektakel, ki si ga bom seveda tudi ogledal. Prek televizijskih zaslonov,” je povedal.

“Verjamem, da bo Olimpija, ki je letos pod vodstvom Alberta Riere pokazala res veliko, zmagala. Naj bo tako, kot je bilo leta 2019, 2:1 za Olimpijo!” je razplet današnjega finala napovedal nogometaš, ki je Olimpijo v iskanju novih izzivov zapustil leta 2020 in se najprej napotil v Wislo iz Krakova, potem pol leta igral v Turčiji za Tuzlaspor in se januarja letos spet vrnil na Poljsko. Danes je član tamkajšnjega prvoligaša Warte iz Poznana.

“S kariero sem zadovoljen. Seveda je vedno lahko tudi bolje, ampak mi ni slabo. Sicer pa moje nogometne poti še ni konec. Vedno želim biti boljši in upam, da tudi bom. Bomo videli, kaj sledi v prihodnosti. Nič ne bi imel proti, če bi še kdaj zaigral za Olimpijo. V Ljubljani mi je bilo res lepo,” je ponovil 29-letni v Salzburgu rojeni avstrijski nogometaš srbskih korenin.

Pot do finala:

Maribor:

Drugi krog: Maribor – Limbuš Pekre 9:0

Šestnajstina finala: Maribor – Krka 3:1

Osmina finala: Rudar Velenje – Maribor 0:4

Četrtfinale: Maribor – Primorje 3:1

Polfinale: Bistrica – Maribor 1:3

Olimpija:

Drugi krog: Olimpija – Livar 5:0

Šestnajstina finala: Olimpija – Ljutomer 4:1

Osmina finala: Nafta – Olimpija 1:3

Četrtfinale: Olimpija – Celje 0:0* po enajstmetrovkah

Polfinale: Olimpija – Aluminij 2:1