Danilo Popivoda je v slovenskem nogometu pustil neizbrisen pečat. Kljub bleščeči karieri je ostal skromen, tisti, ki se jih je dotaknil, se ga v prvi vrsti spominjajo po veliki človeški plati. Za Sportklub so ob njegovi smrti z izbranimi besedami spregovorili Rudi Zavrl, Zlatko Zahović in Sašo Udovič.

Umrl velikan slovenskega nogometa

Nogomet

9. Sep 2021 1

Nogomet

9. Sep 2021 1

“Šokiran sem ta trenutek. On je res pustil velik pečat, mogoče se mu nismo s pravo mero oddolžili, ampak za jugoslovansko reprezentanco je igral v zlatih časih in bil eden najboljših. Zelo mi je hudo,” se je na smrt Danila Popivode odzval častni predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl, ki si je nekdaj v Olimpiji z njim tudi delil garderobo.

Le po najlepšem je ostal tudi v spominu Zlatka Zahoviča: “Popivoda, naš Pope, je za vedno v našem srcu. Velik človek in delavec, ki je imel Slovenijo in nogometno zvezo zelo rad. V tistih naših časih nam je bil v veliko pomoč, kot reprezentanti smo ga imeli zelo radi, znal je ustvariti vzdušje, bil pa je neizprosen kar se dela tiče.”

Veliko srce

Po karieri sta se še velikokrat slišala, pove Zahović, ki si ga bo najbolj zapomnil po velikem srcu: “Bila sva posebej povezana, še dolga leta sva se slišala in še pred kratkim. Imel je velike težave z zdravjem, s srcem. Jaz sem mu pomagal, ga obrnil na nogometno zvezo, vsega ostalega pa ne bi komentiral, ker je preveč žalostno.”

S 35 goli najboljši strelec v zgodovini slovenske reprezentance je blestel v času, ko je ob selektorju Srečku Katancu na klopi sedel tudi Popivoda. Bil je eden ključnih za izjemno vzdušje v moštvu, ki je spisalo našo največjo nogometno pravljico.

“Poslovil se je res eden od velikanov slovenskega nogometa. Izredno prijazen, profesionalen, predvsem pa čuteč trener. Nam je bil bolj prijatelj in pa kolega, kot trener. S Srečkom sta bila idealna naveza. Danilo je imel nalogo, da nas v visokem trenutku drži na tleh, ko si na tleh, te je dvigoval, moram reči, da o njemu kot o človeku in trenerju lahko govorim le v superlativih,” se nekdanjega reprezentanta Jugoslavije spominja Sašo Udovič, ki ga je novica močno prizadela.

Skromen kljub bleščeči karieri

Morda se ga ob največjih nogometnih imenih v Sloveniji ne omenja dovolj pogosto, so se strinjali sogovorniki. “Mislim, da res. Ne poznam razloga, imel je primeren tretma pri zvezi, bil je dolgoletni pomočnik Srečka Katanca, tudi pri Bojanu Prašnikarju. Izjemen človek, nimam besed,” je dejal Zavrl.

Udovič, ki je dres slovenske izbrane vrste nosil od leta 1993 do 2000, je kot morebiten razlog navedel njegovo neverjetno skromnost: “Definitivno. Zato sem dejal, da je eden od velikanov. Ni jih 30 ali 50, a je eden od velikanov slovenskega in jugoslovanskega nogometa, igral je za jugoslovansko reprezentanco, pa njegova kariera v Olimpiji in Nemčiji. Mogoče je bil glede na vse svoje dosežke tako skromen človek, da je bil zato kar v senci vsega dogajanja.”

“Zadnjo tekmo za Olimpijo je simbolično odigral 2. maja 1982. Pred začetkom tekme je stadion vzklikal “Pope! Pope!”. Kljub bolečinami v levi nogi in okrnjenim vidom je Danilo zdržal do 27. minute, ko ga je slavnostno zamenjal Srečko Katanec,” je zadnjo tekmo Popivode slikovito opisal statistični portal Opta Žabar.

Skupaj z Branetom Oblakom je nastopil na svetovnem prvenstvu leta 1974 v takratni Zahodni Nemčiji ter na evropskem prvenstvu leta 1976, ki ga je gostila Jugoslavija.

“V nogometnem smislu je bil velik talent, tudi fizično vedno pripravljen, dajal je vse od sebe. Pravzaprav cel vek je pustil pri Olimpiji, potem je šel v Nemčijo, lahko bi naredil še večjo, še bolj bleščečo kariero, če ga ne bi poškodba ovirala v Eintrachtu iz Braunschweiga. A ne glede na vse, on je eden od velikanov,” je pogovor o prijatelju zaključil Zavrl.

Poslovil se je ponoči v svoji hiši v črnogorskem naselju Bijela blizu mesta Herceg Novi, kjer je živel s soprogo Metko.