Lionel Messi je dobitnik zlate žoge, ki jo je pri 34 letih dobil še sedmič in tako na vrhu še bolj pobegnil velikemu tekmecu, Portugalcu Cristianu Ronaldu, ki ostaja pri petih. V izboru, ki nogometni svet na več polov deli vsako leto, je bilo tako tudi letos. Preverili pa smo, zakaj je Argentinec prejel najprestižnejšo individualno nogometno nagrado.
Nekateri pravijo, da je sedem zlatih žog, ki jih je do zdaj prejel Lionel Messi, preveč.
Tisti, ki jih v dilemi, kdo je najboljši na svetu, vleče na drugo stran Atlantskega oceana, pa se ob dejstvu, da je bil za najboljšega na svetu do včeraj od leta 2015 za najboljšega izbran samo enkrat, sprašujejo, če Argentinec morda igra kak drug šport kot nogomet.
Kakorkoli že, argumentov za eno ali drugo stran je ogromno. Seveda tudi letos, ko se je v dvoboj, v katerem je ob nogometnemu božanstvu iz Rosaria in Cristianu Ronaldu šele drugič po Luki Modriću resneje vmešal kdo tretji.
Seveda ciljamo na Roberta Lewandowskega, ki v letošnjem letu gole zabija kot po tekočem traku, njegov adut pa je bil zagotovo tudi ta, da lani, ko bi nagrado prejel skorajda zagotovo, podelitve ni bilo.
Vsi večkratni dobitniki zlate žoge:
7 – Lionel Messi (Argentina, Barcelona/PSG)
5 – Cristiano Ronaldo (Portugalska, Manchester United/Real Madrid)
3 – Michel Platini (Francija, Juventus), Marco van Basten (Nizozemska, Milan), Johan Cruyff (Nizozemska, Ajax/Barcelona)
2 – Franz Beckenbauer (Nemčija, Bayern München), Ronaldo (Brazilija, Barcelona/Real), Kevin Keegan (Anglija, HSV), Karl-Heinz Rummenigge (Nemčija, Bayern München)
Prvi in glavni razlog: Argentina
Zanj je ni bilo niti letos, še drugič v nizu in sedmič skupaj je pristala v rokah Messija. Zakaj? Številke in naslovi o njegovem nogometu povedo še najmanj, a vseeno poglejmo, kaj je v letu, ki gre h koncu, “ustvaril”.
V reprezentanci je Messi letos v 16 nastopih dosegel devet golov in prispeval pet asistenc. Več kot polovico na južnoameriškem pokalu v Braziliji, ki je bil njegov glavni adut ob izboru za najboljšega na svetu. Toliko o tem, da pogrne, takrat ko je najbolj potrebno …
Prišel je do tako zelo želene prve velike reprezentančne lovorike in prve za Argentince po daljnem letu 1993. Dočakali so jo predvsem zaradi svoje številke 10.
Messi je uprizoril enega najbolj dominantnih nastopov posameznika na kateremkoli velikem nogometnem tekmovanju. Simultanko, podobno tisti, ki je njegovemu rojaku Diegu Maradoni uspela na svetovnem prvenstvu v Mehiki leta 1986.
Na štirih od šestih tekem Argentine je bil izbran za najboljšega posameznika na igrišču. S štirimi goli je bil najboljši strelec, s petimi asistencami pa najboljši asistent turnirja.
Seveda je ob koncu prejel tudi nagrado za najkoristnejšega igralca. S povprečno oceno 8,30 je bil daleč najboljši tudi po ocenah Sofascora.
V argentinskem dresu je odlično nastopal tudi na kvalifikacijskih tekmah za nastop na svetovnem prvenstvu v Katarju, kamor se je Argentina praktično že uvrstila.
Najuspešnejši klubi po številu zlatih žog:
12 – Barcelona
11 – Real Madrid
8 – Juventus, Milan
5 – Bayern München
4 – Manchester United
2 – Dinamo Kijev, Inter, HSV
1 – Ajax, Benfia, Blackpool, Borussia Dortmund, Borussia Mönchengladbach, Dukla Praga, Dinamo Moskva, Ferencvaroš, Liverpool, Marseille
Drugi razlog: fantastičen v slabi Barceloni
Z Barcelono v najpomembnejših tekmovanjih ni šel do konca, a je bil praktično edini, ki je vlekel naprej njen z Ronaldom Koemanom močno polomljen voz.
Sofascore, podobno pa je tudi s preostalimi podobnimi podjetji, ki se ubadajo s športno statistiko, pravi, da je v prejšnji sezoni španskega prvenstva igral še celo bolje, kot mu je uspevalo na južnoameriškem pokalu.
Verjeli ali ne, njegova povprečna ocena v prejšnji sezoni španske La lige znaša 8,33. Nemški zvezdnik Real Madrida Toni Kroos, ki je na tej lestvici drugi, je sezono končal s povprečno oceno 7,68.
Messi, ki je z Barcelono prvenstvo končal na tretjem mestu, je bil s 30 goli daleč najboljši strelec španskega prvenstva in drugouvrščenega, še enega asa Reala Karima Benzemaja, prehitel za kar sedem golov. Ob tem je pristavil še devet asistenc.
Barceloni je kljub veliki klubski krizi na vseh ravneh, ki je nenazadnje poskrbela tudi za njegov odhod, prinesel celo lovoriko. Osvojila je španski pokal. V finalu je premagala Athletic Bilbao s 4:0, junak je bil z dvema goloma kdo drug kot Messi.
V Ligi prvakov so se Katalonci od sanj, da zmagajo še petič, poslovili že v osmini finala. Tam je bil zanje usoden Messijev zdajšnji klub. PSG je na prvi tekmi zmagal s 4:1, medtem ko se je druga končala z remijem 1:1. Oba gola za Barcelono na dveh tekmah v mreži Keylorja Navasa je seveda zabil Messi.
Velika utež: PSG
Največja utež, ki jo je Messi okoli noge vlekel za sabo na poti do sedme zlate žoge, je obdobje, odkar je prestopil v PSG. Res je, na pariškem Parku princev še ni pokazal tega, česar smo od njega navajeni.
Pravzaprav je pokazal veliko manj, a vseeno dovolj, da je, tako pravi Sofascore, med desetimi najbolje ocenjenimi nogometaši prve francoske lige, v kateri je do zdaj zabil vsega en gol. Pristavil pa še tri asistence v sedmih prvenstvenih nastopih. “Hat-trick” asistenc mu je uspel pri nedeljski zmagi nad Saint Etiennom s 3:1.
Precej bolje gre Messiju s Parižani v Ligi prvakov, v kateri je po štirih nastopih že pri treh golih. Dva je zabil RB Leipzigu in enega pri domači zmagi nad Manchester Cityjem z 2:0.
PSG je v prvenstvu sicer daleč pred vsemi, pred najbližjim zasledovalcem ima 12 točk prednosti.
V elitni evropski nogometni ligi si je napredovanje v izločilne dele zagotovil že dve tekmi pred koncem.
Najuspešnejše države po številu zlatih žog:
7 – Argentina, Nemčija, Nizozemska in Portugalska
6 – Francija
5 – Italija, Brazilija, Anglija
3 – Sovjetska zveza, Španija
2 – Češka
1 – Bolgarija, Hrvaška, Danska, Madžarska, Liberija, Severna Irska, Škotska, Ukrajina
Argentinčevo leto 2021 v številkah
Pa poglejmo še Messijev učinek v letu 2021 nasploh.
V vseh tekmovanjih je za Barcelono, PSG in Argentino odigral 56 tekem, zabil 41 golov in prispeval 17 asistenc, a igral precej bolje od svojih dveh glavnih strelskih konkurentov Ronalda, ki je prav tako dosegel 41 zadetkov, in Lewandowskega, ki je bil s kar 64 goli precej bolj učinkovit.
Toda – tako je, spet se vračamo tja – Sofascore pravi, da je Messijeva povprečna ocena daleč najvišja.
Argentinec, ki po novem v klubu nosi številko 30, se ponaša s povprečno oceno 8,14, na drugem mestu med vsemi nogometaši je Lewandowski z oceno 7,75, precej daleč zadaj pa Ronaldo. Njegova ocena je 7,36.
Za konec še malo Messijeve statistike za nogometne sladokusce, ki se navdušujejo nad številkami:
- 41 golov in 17 asistenc je zbral na 56 tekmah, v katerih je odigral 4845 minut.
- za gol je v povprečju potreboval 118,2 minute
- 83,5 minute je bil pri zadetku svoje ekipe udeležen kot strelec ali asistent
- uspel mu je le en “hat-trick”
- izvajal je sedem enajstmetrovk in jih pet zadel
- pet golov je dosegel s prostih strelov
- deset golov je zabil po strelih izven kazenskega prostora
- 21 zadetkov mu je uspelo znotraj kazenskega prostora
- 38 golov je dosegel z levo in dva z desno nogo, enkrat pa zadel po strelu z glavo
Primerjava z Robertom Lewandowskim in Cristianom Ronaldom:
Vsi dobitniki zlate žoge po letih:
1956 – Stanley Matthews (Anglija, Blackpool)
1957 – Alfredo Di Stefano (Španija, Real Madrid)
1958 – Raymond Kopa (Francija, Real Madrid)
1959 – Alfredo Di Stefano (Španija, Real Madrid)
1960 – Luis Suarez (Španija, Barcelona)
1961 – Omar Sivori (Italija, Juventus)
1962 – Josef Masopust Češka, Dukla Praga)
1963 – Lev Jašin (Sovjetska zveza, Dinamo Moskva)
1964 – Denis Law (Škotska, Manchester United)
1965 – Eusebio (Portugalska, Benfica)
1966 – Bobby Charlton (Anfglija, Manchester United)
1967 – Florian Albert (Madžarska, Ferencvaroš)
1968 – George Best (Severna Irska, Manchester United)
1969 – Gianni Rivera (Italija, Milan)
1970 – Gerd Müller (Nemčija, Bayern München)
1971 – Johan Cruyff (Nizozemska, Ajax Amsterdam)
1972 – Franz Beckenbauer (Nemčija, Bayern München)
1973 – Johan Cruyff (Nizozemska, Barcelona)
1974 – Johan Cruyff (Nizozemska, Barcelona)
1975 – Oleg Blohin (Sovjetska Zveza, Dinamo Kijev)
1976 – Franz Beckenbauer (Nemčija, Bayern München)
1977 – Allan Simonsen (Danska, Borussia Mönchengladbach)
1978 – Kevin Keegan (Anglija, HSV)
1979 – Kevin Keegan (Anglija, HSV)
1980 – Karl-Heinz Rummenigge (Nemčija, Bayern München)
1981 – Karl-Heinz Rummenigge (Nemčija, Bayern München)
1982 – Paolo Rossi (Italija, Juventus)
1983 – Michel Platini (Francija, Juventus)
1984 – Michel Platini (Francija, Juventus)
1985 – Michel Platini (Francija, Juventus)
1986 – Igor Belanov (Sovjetska zveza, Dinamo Kijev)
1987 – Ruud Gullit (Nizozemska, Milan)
1988 – Marco van Basten (Nizozemska, Milan)
1989 – Marco van Basten (Nizozemska, Milan)
1990 – Lotthar Mätthaus (Nemčija, Inter)
1991 – Jean-Pierre Papin (Francija, Marseille)
1992 – Marco van Basten (Nizozemska, Milan)
1993 – Roberto Baggio (Italija, Juventus)
1994 – Hristo Stoičkov (Bolgarija, Barcelona)
1995 – George Weah (Liberija, Milan)
1996 – Matthias Sammer (Nemčija, Borussia Dortmund)
1997 – Ronaldo (Brazilija, Barcelona)
1998 – Zinedine Zidane (Francija, Juventus)
1999 – Rivaldo (Brazilija, Barcelona)
2000 – Luis Figo (Portugalska, Real Madrid)
2001 – Michael Owen (Anglija, Liverpool)
2002 – Ronaldo (Brazilija, Real Madrid)
2003 – Pavel Nedved (Češka, Juventus)
2004 – Andrij Ševčenko (Ukrajina, Milan)
2005 – Ronaldinho (Barcelona)
2006 – Fabio Cannavaro (Italija, Real Madrid)
2007 – Kaka (Brazilija, Milan)
2008 – Cristiano Ronaldo (Portugalska, Manchester United)
2009 – Lionel Messi (Argentina, Barcelona)
2010 – Lionel Messi (Argentina, Barcelona)
2011 – Lionel Messi (Argentina, Barcelona)
2012 – Lionel Messi (Argentina, Barcelona)
2013 – Cristiano Ronaldo (Portugalska, Real Madrid)
2014 – Cristiano Ronaldo (Portugalska, Real Madrid)
2015 – Lionel Messi (Argentina, Barcelona)
2016 – Cristiano Ronaldo (Portugalska, Real Madrid)
2017 – Cristiano Ronaldo (Portugalska, Real Madrid)
2018 – Luka Modrić (Hrvaška, Real Madrid)
2019 – Lionel Messi (Argentina, Barcelona)
2021 – Lionel Messi (Argentina, PSG)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje