Nekateri nogometaši potrebujejo desetletja, da se vtisnejo v spomin in folkloro določenega kluba. Tudi v Mariboru je tako. Navijači se najraje spominjajo tistim, ki so klubu zvesto služili dolga desetletja, z njim osvajali lovorike in jezili navijače največjih rivalov. Josip Iličić ni storil nič od naštetega. A vseeno ga bodo ljubitelji nogometa v mestu ob Dravi ob skorajšnji vrnitvi pozdravili kot heroja. Spomnimo se, zakaj.

Josip Iličić (še) ni blizu Maribora

Nogomet

28. Sep 2022

Nogomet

28. Sep 2022

V vijoličastem dresu je Josip Iličić igral vsega dva meseca. V tako kratkem časovnem okvirju nogometaš enostavno mora biti nekaj posebnega, da se več kot desetletja po tej kratki epizodi v najbolj nogometnem mestu v Sloveniji pojavljajo plakati in celo grafiti, ki ga vabijo nazaj v Ljudski vrt.

View this post on Instagram

A post shared by VIOLE MARIBOR 1989 - Official (@violemb1989)

In “Jojo” je bil oziroma je še vedno poseben. Takšne so bile tudi okoliščine, ki so ga pripeljale v vrste najtrofejnejšega slovenskega kluba. Iličić se je nogometa naučil na ulici in ta je v njegovi igri tako zelo prisotna še danes. Ni bil član nogometnih akademij Olimpije, Maribora ali Domžal, temveč je nogomet za zabavo igral v domačem Britofu.

Interblock ga je izstrelil na površje, a bi ga skoraj tudi pokopal

Prvi je njegov potencial prepoznal Joc Pecečnik. Njegov Interblock je bil tedaj sila ambiciozen prvoligaš, Iličić pa dodana vrednost generacije, v kateri si je slačilnico delil z Nejcem Skubicem, Robertom Berićem, Dejanom Grabićem, Zoranom Zeljkovićem, Darijanom Matićem pa tudi Dariom Zahoro in Erminom Rakovićem.

Ljubljanski klub je bil v sezoni 2008/2009 z Iličićem drugič zapored slovenski pokalni prvak, od te točke naprej pa je nogometna zgodba črno-rdečih krenila strmo navzdol in ta plaz bi skorajda pod sabo pokopal tudi danes enega najboljših slovenskih nogometašev v zgodovini naše države.

Leta 2010 je Interblock namreč izpadel iz prve lige. Ker so v klubu načrtovali takojšen povratek med elito, najboljšim nogometašem niso dovolili odhoda drugam. Iličić je tako ostal ujetnik ljubljanske ekipe. Zavedajoč se, da to ni rang, kjer sploh še želi igrati nogomet, je celo razmišljal o tem, da bi nogometne čevlje postavil v kot.

Tudi Iličićem se je zgodil “Zaho”

A tako kot številnim drugim slovenskim nogometašem se je tudi njemu zgodil Zlatko Zahović. Tedanji športni direktor Maribora je bil znan po tem, da je v “širni” nogometni Sloveniji našel tisto, kar so vsi drugi spregledali. Nepredvidljive nogometaše, ki delajo razliko, a so tudi zaradi svoje muhaste narave včasih odpadniki sistema, v katerem želijo trenerji vzpostaviti red in disciplino. Skratka, Zahović je iskal fante, kakršen je bil nekoč sam. Zanimala ga je zgolj in samo nogometna kvaliteta.

Josip Iličić je ima kolikor hočete. Julija 2010 ga je Interblock naposled “izpustil” v Maribor, vse ostalo pa je, kot pravimo, zgodovina. V vijoličastem je odigral vsega enajst tekem, navdušil pa praktično od prve minute, ko je stopil na zelenico kot nogometaš Maribora. V slovenski ligi je izstopal, ni pa blestel. To je počel na odru, ki je, kot se je tolikokrat izkazalo tudi kasneje, kot ustvarjen zanj.

Nogometaše z dodano vrednostjo potrdi zgolj in samo Evropa

Evropa je merilo, ki pove, koliko so v resnici “vredni” slovenski nogometaši. In Iličić je tej Evropi takoj pokazal, da šele na tem nivoju prav zares zaživi. Navijačem najbolj v spominu ostaja njegova predstava na povratni tekmi play-offa Lige Evropa proti Palermu, a to pravzaprav niti ni bila najboljša predstava Kranjčana v mariborskem dresu.

Večer, v katerem so navijači “Jojotove” vragolije resnično spremljali z odprtimi usti, je prišel že nekoliko prej, v 3. krogu kvalifikacij, ko je v Ljudskem vrtu gostoval škotski Hibernian. Težko, res težko se iz glave spomnimo boljše tekme kakšnega slovenskega nogometaša v evropskih tekmovanjih. Dva zadetka, ki ju še danes podoživljajo navijači vijolic, kot da sta se zgodila včeraj, sta bila pravzaprav le smetana na torti izjemne, res izjemne predstave tedanje mariborske 27-ice.

Vrnitev legende

To je bilo tudi obdobje, ko se je Iličić pridružil članski izbrani vrsti Slovenije. Debitiral je na otvoritvi Stožic proti Avstraliji in v nekaj minutah pokazal dovolj, da je tedanji in sedanji selektor Matjaž Kek po tekmi dejal, da je dobil “nogometaša z jajci”. V Ljudski vrt se je v majici s Triglavom na prsih vrnil že v začetku septembra 2010, ko je naša izbrana vrsta sicer nepričakovano izgubila proti Severni Irski (0:1). Od navijačev se je ob vzklikih “Jojo, viola!” poslovil z vijoličasto majico na kateri je pisalo: “Hvala, Maribor.”

Legenda je bila rojena. Za srečen epilog te pravljice, ki jo je Josip Iličić v desetletju igranja za Palermo, Fiorentino in Atalanto pisal v Italiji, čakamo le še veliko vrnitev. Vrnitev, po kateri bo “Jojo” spet našel svoj mir. Prvi ligi Telemach pa dal zvezdnika, kakršnega že res dolgo ni imela. Če sploh kdaj.