V prvih mesecih nove sezone Prve lige Telemach se slovenska nogometna javnost sprašuje - kdo je Charlie Ikwuemesi in kako je mogoče, da je takšen nogometaš "pristal" v Prvi ligi Telemach. Pred vami so vrstice, ki razkrivajo, da se za njegovo potjo skriva kar nekaj žalostnih epizod. Te so ga pripeljale v Slovenijo, kjer je nemudoma navdušil. In našel svojo srečo. A dejstvo je, da na sončni strani Alp prav dolgo ne bo ostal.

Kako je pravzaprav Ikwuemesi “zalutal” v Prvo ligo Telemach?

Nogomet

13. Sep 2022 0

Nogomet

13. Sep 2022 0

Orkan “Charlie” v zadnjih tednih vihra po slovenskih nogometnih zelenicah. Visokorasli Nigerijec je s svojo močjo, hitrostjo in tehničnim znanjem nerešljiva uganka za nasprotnikove branilce in glavni razlog za to, da so se Celjani v nekaj tednih z dna lestvice prebili na mesta, ki ob koncu sezone prinašajo Evropo. Torej na mesta, na katerih bi ob vlaganjih in silnih ambicijah po uspehu pravzaprav morali biti že v lanski sezoni.

V njej je Ikwuemesi polovico sezone igral v Krškem. In če smo se v zadnjih dneh tako intenzivno spraševali, kako je lahko nogometaš s takšnimi nogometnimi kvalitetami “zataval” v slovensko drugo ligo, nekaj odgovorov ponuja daljši pogovor z 21-letnikom, ki pošteno prizna, da afriški nogometaši pogosto niso gospodarji svoje usode. Enostavno so odvisni le od interesov agentov, ki jih množično iz domovin pripeljejo v Evropo, potem pa z njimi žal ravnajo kot z “živim blagom”.

“Igralci iz Afrike imamo velik problem, ki se imenuje agent. Ta pa misli le nase, nase in še enkrat nase. Tako je to. Agent razmišlja le o svojih interesih. Resni klubi pa ne želijo delati z osebami, ki zavajajo in se sprenevedajo. Sam sem v teh stvareh povsem nemočen, odloča agent,” z žalostnim izrazom na sicer v zadnjem obdobju tako zelo pogosto nasmejanem obrazu razmišlja “Charlie”.

A Nigerijec je v Celju našel svojo srečo, skozi pogovor pa je delil z nami tudi del svoje mladosti, svoj pogled na nogomet, mnenje, ki ga ima o trenerju Romanu Pilipčuku, ocenil pa je tudi, kakšne so celjske možnosti za to, da letos osvojijo državni naslov ter kje se sam vidi v prihodnosti. Ta je več kot očitno zanj zelo, zelo svetla.

Že ob prihodu v Krško je vedel, da si želi veliko več

Charlie, najprej nas zanima, kje je skrivnost vzpona vaše forme ravno proti ekipam, ki so na papirju nekoliko močnejše. Koper, Olimpija in Maribor so lani končali povsem na vrhu lestvice, vi pa ste ravno proti tem ekipam odprli svoj strelski račun. Vam tekme proti kvalitetnejšim nasprotnikom bolj ustrezajo?

Ni posebne skrivnosti. Tudi ko mi strelsko ni šlo, sem ostal pozitiven. Trener me nenehno spodbuja, naj držim dvignjeno glavo in trdo delam. Potem pa te to v nogometu nagradi.

V primerjavi z lanskim letom igrate nivo višje, kakšne so razlike? Kako vam je uspelo neposredno po prihodu iz druge lige tako hitro postati eden najboljših posameznikov v prvi ligi?

Tako je to v življenju. Prišel sem v Krško in hitro ugotovil, da to ni dovolj zame. A na to se nisem oziral, trdo sem delal, saj natančno vem, kaj si želim. Zdaj sem v Celju in trdo delam še naprej.

Ko ste prišli v Krško, je bil vaš trener Darijan Matić, ki je danes pomočnik trenerja Romana Pilipčuka v Celju. Kako pomembno je za vas, da imate ob sebi osebo, ki jo dobro poznate?

Že od prvega dne me je zelo lepo sprejel v Krškem. Veliko sva se pogovarjala, ostajala tudi po treningih. Ves čas me je spodbujal, da lahko dosežem še veliko več. Da verjame vame in da lahko zelo pomagam ekipi ter s tem veliko dobrega naredim tudi zase.

Največja težava afriških talentov so pohlepni agenti

Če se vrneva nazaj, v vaše otroštvo. Kakšna je zgodba otroka v Nigeriji, ki želi postati profesionalen nogometaš?

Odkar sem shodil, sem želel igrati nogomet. Moja mati je želela, da bi bil farmacevt (smeh). In potrudil sem se, končal srednjo šolo in rekel mami – izpolnil sem tvoje želje. Zdaj pa je čas, da sledim svojim sanjam.

Sanje so vas peljale v Evropo. V pogovoru za oddajo Pod prečko ste omenili, da ste bili celo na preizkušnji v belgijskem Genku. Takrat ste omenili agentske igrice, ki so vas oddaljile od te priložnosti, a niste želeli iti v detajle. Zdaj, ko imamo nekaj več časa, pa nas seveda še kako zanima, kako se je razvijalo tisto poglavje vaše kariere …

Nimam nobenih zadržkov, da odkrito spregovorim o tem. Takrat je bil trener Genka Bernd Storck, ki je danes na čelu KAS Eupna. Na začetku je bilo vse idilično. Že po treh dneh mi je agent dejal, da bom verjetno ostal v Genku. Seveda sem bil zelo zadovoljen.

Po nekaj dneh so stvari postale vse bolj zapletene, agent pa je bil vse bolj skrivnosten. Kasneje mi je postalo jasno, da je trener vedel, da bo dobil odpoved in zato ni želel, da podpišem za Genk, ampak da se z njim preselim v Eupen. Še teden dni, preden sem podpisal v Celju, je klical mojega agenta, naj pridem k njemu v Belgijo, a takrat smo že bili dogovorjeni s Celjani.

Ampak še preden ste se podali v Belgijo, ste bili v drugi avstrijski ligi pri Steyerju. Kako to, da niste ostali tam oziroma, da vas ni opazil kateri izmed večjih avstrijskih klubov, ki intenzivno iščejo talentirane igralce v nižjih ligah?

Igralci iz Afrike imamo velik problem, ki se imenuje agent. Bil sem tudi v graškem Sturmu in Admiri Wacker, a zgodba je bila vselej ista. Agent misli le nase, nase in še enkrat nase. Tako je to.

V Steyerju sem bil najboljši igralec, eden boljših v ligi. A agent razmišlja le o svojih interesih. Upam, da me razumete. Resni klubi pa ne želijo delati z osebami, ki zavajajo in se sprenevedajo. Tako niso več želeli delati z njim, posledično pa tudi z mano ne. Sam pa sem v teh stvareh povsem nemočen, odloča agent.

Kaj lahko bi v tej sezoni nosil dres Kopra

In agent vas je pripeljal v Krško. Koliko ste pred prihodom sploh vedeli o Sloveniji, o slovenski ligi?

Nisem preveč razmišljal o tem, kam sem prišel. Prišel sem zato, da igral. Nisem se obremenjeval s tem, ali mi bo tu težje ali lažje. Zanimalo me je samo redno igranje nogometa.

Po koncu lanske sezone je bilo jasno, da v Krškem ne boste ostali. Najprej se je za vas zanimalo Celje, potem se je vključil tudi Koper. Vmes, kot ste dejali, je obstajala tudi možnost selitve v Belgijo. Kakšno je bilo vaše poletje? Zdi se, da je bilo precej pestro …

Res je, vedel sem, da ne bom več igral v drugi slovenski ligi, a nisem vedel, kje. Najprej sem bil v Celju in začela so se pogajanja. Nekaj so želeli od prestopa imeti v Krškem, nekaj je želel imeti moj agent. Na neki točki so Celjani dejali, da me ne želijo več in odšel sem v Koper. Tam sem dvakrat zadel proti srbskemu Radničkemu in očitno so v Celju ugotovili, da so naredili napako (smeh).

Celjski trener je zanj nekaj posebnega

V slovenski ligi redko spremljamo igralce, kot ste vi. Hitri, močni, tehnično dovršeni, z odličnim zaključkom. Se vam včasih zdi, da je slovenska liga celo prelahka za vas?

Bog ima svoje načrte. Verjamem vanj in vem, da je to okolje, v katerem moram trenutno biti. V Belgiji so govorili, da lahko igram tudi tam. A bog ima svoje načrte.

Kako pomembno je za vas, da ste v Celju po vseh turbulencah našli stabilnost? Da redno igrate, dosegate zadetke in se dokazujete iz tekme v tekmo? Da ste cenjeni?

To je zame zelo pomembno. Želim biti del ekipe, kjer se bom počutil domače. Glavni razlog za to, da lahko na igrišču počnem vse te dobre stvari, je ta, da se v Celju počutim kot del družine. Držimo skupaj, pomagamo drug drugemu. Trener pa … Trener je nekaj posebnega.

Tudi trenerja Celja Romana Pilipčuka v slovenskem okolju še ne poznamo najbolje. Kaj je tisto, kar ga v vaših očeh dela tako zelo posebnega?

Je vse, kar igralec želi imeti v trenerju. Spodbuja nas, razume, kaj potrebujemo. Če slediš njegovim navodilom, potem si zagotovo uspešen. Je eden od glavnih razlogov, da mi gre na igrišču tako dobro.

Celjsko okolje je idilično za njegov nadaljnji razvoj

Kako pomembno je za vas, da imate v igri tudi precej svobode? Da lahko počnete tisto, kar si nekako zamislite skozi tekmo? Trenutno se zares zdi, da vam način igre Celja zelo ustreza …

Za to, da posameznik lahko izstopa, potrebuje ekipo. Že od začetka sezone igramo dobro. Vem, da rezultatsko začetek ni bil najbolj uspešen, ampak trener nas je ves čas spodbujal, da ostanemo optimistični, da trdo delamo in potem bo naš trud poplačan. Enostavno smo iz tedna v teden vsi skupaj zelo trdo delali. In to je to, v tem je vsa skrivnost.

Če bi morali izpostaviti eno samo vašo kvaliteto, kaj je tisto, v čemer ste najboljši?

Uh, to je zelo težko. Pravzaprav ne vem. V vsem sem dober (smeh).

Koliko ste se že uspeli ustaliti v Celju. Kakšno je okolje, kako vam je všeč življenje tukaj?

V Celju se počutim zares udobno. Je mirno mesto, vse je sproščeno. Ljudje so me zelo dobro sprejeli. To je okolje, v katerem se lahko popolnoma osredotočim na nogomet.

Pri tej osredotočenosti pa verjetno pomaga tudi dobra forma. Ko napadalec serijsko dosega zadetke, iz tekme v tekmo, mu je precej lažje. Koliko bolj samozavestni ste zdaj, kot ste bili na začetku sezone?

To je seveda zelo pomembno. Ne samo zame, za celotno ekipo. Ko si napadalec ali krilo, potem je vse skupaj veliko lažje, ko si v dobri strelski formi. Takrat si tudi manj jemlješ k srcu, ko kakšno priložnost zapraviš, saj nekako veš, da bo prišla nova.

V prihodnosti se vidi med evropsko nogometno elito

Hitro opazimo, da ste zabavljač. Da uživate na igrišču. V Celju zadnja leta nismo bili ravno vajeni polnih tribun, te so bolj ali manj samevale. Zdaj pa se zdi, kot da vi in recimo Bi Nene Junior s svojimi potezami privabljata navijače na stadion. Kako pomembno je za vas, da praktično iz tekme v tekmo igrate pred številčnejšim domačim občinstvom?

Nogomet so navijači. To so ljudje, ki te podpirajo in naloga nogometašev je, da jih osrečimo. Če pogledamo samo tekmo proti Olimpiji … Tudi ko smo zaostajali, nas je občinstvo podpiralo. To te enostavno prisili v to, da se ne ustaviš, tudi če ti ne gre. Navijačem sem zelo hvaležen, res cenim njihovo podporo.

V prejšnjem krogu je Celje premagalo Olimpijo, ki do tega kroga ni poznala poraza. Menite, da vam lahko uspe v tej sezoni osvojiti državni naslov?

Seveda. Kot sem rekel, imamo odlično ekipo. Trener pogosto reče – če želite zmagati, boste zmagali. Vse je odvisno od nas. In to je zelo pomembno. Da se zavedaš – če bom dal vse od sebe, bom zmagal.

Celje se zdi le naslednja stopnička v vaši karieri. Že razmišljate o tem, kaj bo prinesla prihodnost, ali razmišljate samo od tekme do tekme in se pripravljate na vsako naslednjo?

Rad imam izzive. Vedno si želim biti tam, kjer jih lahko najdem. Trdno verjamem, da lahko nekoč igram v eni izmed petih najmočnejših lig na svetu.