V Švico smo poklicali 23-letnega slovenskega napadalca Žana Celarja, ki v zadnjem času kot po tekočem traku zabija gole v majici Lugana. Nekdanji nogometaš Maribora, s katerim so v Ljudskem vrtu pred petimi leti zaslužili milijon evrov, je lani po štirih letih poskušanja preboja pri sloviti Romi zapustil Italijo in se v Švici odlično znašel. Vse bolj trka tudi na vrata slovenske reprezentance in pomembne vloge v njej.
“Nič takega. Najbolj pomembno je, da ekipi z goli pomagam do dobrih rezultatov,” nam je ob javljanju iz sončnega Lugana povedal Žan Celar, ko smo ga opomnili na njegov nov odličen nastop. V nedeljo je za Lugano proti Luzernu zabil dva gola in potrdil dobro formo. Na zadnjih šestih tekmah je namreč zabil prav toliko golov.
“Spremenilo se ni nič. Vedno sem isti. Vsak dan si želim biti boljši. Vedno dam vse od sebe in delam na tem, da sem iz tekme v tekmo, iz treninga v trening boljši,” je povedal raznovrstni napadalec, ki gole zabija z levo in desno nogo. V zraku in na tleh. S prefinjenimi ali močnimi streli. Pravcati stroj za gole, ki se je prižgal v Švici. Je najboljši strelec Lugana v tej sezoni. Dosegel je deset golov. Devet v prvenstvu in enega v pokalu.
“Vedno imam najvišje cilje. Z učinkom sem zadovoljen, a bi bilo lahko tudi bolje. Na vsakem treningu se želim izboljševati. Vse ostalo bo prišlo sproti,” je povedal gorenjski nogometaš iz Voklega pri Kranju in dodal, da je cilj Lugana, trenutno četrtouvrščenega švicarskega prvoligaša, uvrstitev na tretje mesto, ki ob koncu sezone prinaša Evropo.
Toda vprašanje, ali bo tam v naslednji sezoni sploh igral. Če bo še naprej opozarjal nase, je jasno, da bo že poleti na njegov naslov morda prišla kakšna ponudba, ki je ne bo mogel zavrniti.
“Za zdaj ne razmišljam o tem. Moj cilj je, da na vsaki naslednji tekmi zmagam, potem pa bomo videli, kaj se bo zgodilo,” je dejal napadalec, ki je prejšnji mesec dopolnil 23 let, in ponovil, da misli predvsem na to, kako bi bil naslednje jutro boljši.
Napredku posveča vsako minuto v svojem življenju. Na tej poti mu pomaga tudi dekle, ki z njim živi v Luganu, ukvarja pa se s fitnesom in prehrano. “Zelo lepo je. Vreme, pogoji. V mestu je tudi lepo jezero, tako da z dekletom uživava,” je povedal o življenju v mestu z nekaj več kot 60 tisoč prebivalci na jugu Švice blizu italijanske meje.
Ker na tistih prostorih govori italijansko, je bila prilagoditev na novo okolje in nov klub ob prihodu v Lugano lani poleti še lažja. Jasno, pred tem je namreč štiri leta preživel v Italiji.
Maribor ga je po eni tekmi prodal za milijon evrov
“Odločili smo se, da z Romo ne gremo več naprej, potem sem imel na mizi nekaj ponudb, a sem se odločil za Lugano. Pri Luganu so si me zelo želeli, začutil sem priložnost, tako da sem prišel sem. Zdaj lahko ugotovim, da je bila odločitev pravilna,” pravi Celar, ki je nogometno pot začel pri Šenčurju. Potem je igral za kranjski Triglav, leta 2014 pa ga je v Maribor pripeljal Zlatko Zahović. V Ljudskem vrtu je med člani zaigral samo enkrat, potem pa tri leta pozneje z 18 leti za kar milijon evrov prestopil v Romo, a tam prave priložnosti v treh letih ni dobil.
“Ne obžalujem tega, da sem takrat odšel. Dobil sem veliko izkušenj, se naučil marsičesa novega. Tam sem postal močnejši. Povečini sem igral za mladince, sem bil pa pogosto tudi s člani. To je neka druga raven, velik klub. Navijači poskrbijo za neverjetno vzdušje. Večkrat sem bil zraven tudi na tekmi, a sem na žalost zaigral samo enkrat. Na tekmi proti Empoliju. Takrat je bila to zame izpolnitev sanj. Super je bilo,” je povedal o štiriletnem obdobju, ki ga je preživel kot član slovitega kluba iz Rima, pri katerem je spoznal številne zvezdnike evropskega nogometa.
“Veliko jih je bilo. Edin Džeko, Aleksandar Kolarev, Daniele de Rossi, Radja Nainggolan … Od takšnih nogometašev se lahko veliko naučiš že na treningih. Tudi trenerjev je bilo nekaj, takrat so jih pri Romi pogosto menjali. Najbolj se mi je v spomin vtisnil Claudio Ranieri, pri katerem sem tudi debitiral,” je povedal o štirih minutah, ki jih je z 19 leti dobil pri zmagi nad Empolijem z 2:1 v 27. krogu prvenstvene sezone 2018/19.
Pri Romi je zabijal med mladinci, med člani priložnosti ni dobil
Toda več od tega, čeprav je za mladinsko ekipo Rome v 64 nastopih dosegel kar 45 golov, ni dobil. Roma ga je potem dvakrat posodila v drugo italijansko ligo. Najprej za pol leta v Citadello, potem za leto in pol še v Cremonese. Poleti se je z Rimljani razšel in podpisal dolgoletno pogodbo z Luganom.
“Mislim, da bi lahko igral za Romo, a na koncu so se oni odločali, kako in kaj. Ampak to je zdaj za mano. Imam nove cilje, novo pot. Osredotočam se samo na to, o drugih stvareh ne razmišljam,” je pomirjen s preteklostjo in raje gleda v prihodnost.
“Da, seveda,” je izstrelil, ko smo ga vprašali, če bi še kdaj rad zaigral v prvi italijanski ligi. Tam bo namreč z novo sezono igral njegov zdajšnji soigralec Sandi Lovrić. “Želim mu vso srečo. Italijanska liga je super. Verjamem, da se je odločil pravilno,” je povedal o še enem nogometašu Lugana, ki je slovenski reprezentant in poleti odhaja v Udinese.
Učinek v tekmi in pol: vratnica in razveljavljen gol
Tako smo na koncu prišli tudi do slovenske reprezentance, v kateri utegne biti Celar velik adut za prihodnost. Debitiral je novembra lani na zadnji tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2022, ko je v Stožicah pri zmagi z 2:1 na Ciprom prispeval asistenco in bil tudi blizu prvenca ob debiju.
“Dosegel sem gol, a so ga po posredovanju Vara razveljavili, ampak na koncu smo zmagali, tako da to ni pomembno. Ob tem sem prispeval asistenco, kar je dodaten plus. V reprezentanci se počutim odlično. Vlada dobro vzdušje. Fantje so me lepo sprejeli. Veliko se pogovarjamo,” se je spomnil debija pod vodstvom Matjaža Keka, ki ga je poklical tudi za nedavni prijateljski tekmi v Katarju. Tudi tam je zaigral, dobil je polčas ob remiju brez zadetkov s Katarjem in bil spet blizu gola. Stresel je okvir vrat.
“Ja, tudi tam mi je malo zmanjkalo,” je na drugi strani telefonske zveze verjetno skomignil z rameni in si zaželel, da se bo v prihodnosti topogledno obrnila v njegovo smer. Toda bolj kot to, da ni zadel, je pomembna želja po golih, ki jo je v 135 minutah v dresu članske reprezentance pokazal.
“Tak sem, vedno želim zabiti gol in tako pomagati ekipi do zmage. Tokrat mi je veselje preprečila vratnica, ampak nič, gremo dalje. Pomembna je naslednja tekma,” je povedal napadalec, ki se zgleduje po Zlatanu Ibrahimoviću.
Sanja o igranju na velikem tekmovanju in čuti, da je blizu
Švedski superzvezdnik je, tako kot Slovenija, ostal brez uvrstitve na svetovno prvenstvo v Katarju. Toda medtem ko je 40-letniku časa za nastop na novem velikem tekmovanju verjetno že zmanjkalo, za skoraj 20 let mlajšega Celarja velja obratno.
“Sanjam o tem, da bi igral na svetovnem ali evropskem prvenstvu. Zdaj, ko sem v reprezentanci zraven in sem ekipo pobliže spoznal, se ne morem znebiti občutka, da se bo kmalu zgodilo. Imamo dobro ekipo. Če bomo vsi igrali eden za drugega, kot ekipa, nam lahko uspe,” je izrekel besede, ki so balzam za ušesa vseh slovenskih nogometnih navdušencev.
Morda je pri tem, da nam po letu 2010 in svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki po dolgem času spet uspe, pomemben košček prav on in njegova lakota po zadetkih, ki jo, sploh brez Josipa Iličića v napadu precej sterilna Slovenija, močno pogreša.
Sta lahko s štiri leta mlajšim Benjaminom Šeškom, ki vse bolj napreduje v Salzburgu, prihodnost slovenskega napada?
“Mislim, da sva lahko,” je odgovoril na podoben način, kot v zadnjem času zabija gole v Švici. Brez ovinkarjenja in odločno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje