Nik Mujanović je tudi letos del slovenske odbojkarske reprezentance, ki si bo v naslednjih tednih skušala zagotoviti nastop na olimpijskih igrah. Za enim najobetavnejših slovenskih odbojkarjev je letos prva sezona v tujini, ki jo sam ocenjuje kot zelo uspešno.

Cilji Slovencev jasni, prihodnost selektorja meglena

Odbojka

7. Maj 2024 0

Odbojka

7. Maj 2024 0

Kakšna bo usoda fantomskih pogodb v NK Maribor?

Nogomet

7. Maj 2024 3

Nogomet

7. Maj 2024 3

Lanski prestop Nika Mujanovića iz Calcit Volleyja v Monzo je v slovenskem odbojkarskem prostoru dvignil kar nekaj prahu. Spomnimo, da je mladi korektor novembra s Kamničani enostransko prekinil pogodbo, kar je zanetilo pravni spor, ki se še vedno odvija na sodišču. A 20-letnik se s tem pretirano ne obremenjuje in je osredotočen predvsem na lasten razvoj in na to, da v ligi narodov slovenski vrsti pomaga zagotoviti olimpijsko vozovnico za Pariz.

Čeprav Mujanović pri Monzi pričakovano ni dobil veliko priložnosti, da pokaže svoj razkošni talent, odločitve ne obžaluje. Trdi, da se je ogromno naučil, dodatnega napredka pa se nadeja tudi v prihodnji sezoni, ko bo kot posojen igralec italijanskega prvoligaša zaigral za Paris Volley.

Nik, za vami je prva sezona v tujini. Kako bi opisali izkušnjo?

Kot fantastično. Sem zelo vesel, da sem šel v Monzo. Ekipa je bila fenomenalna, kakovost treningov in tekem izjemna. Vesel sem, da sem dobil to izkušnjo iz italijanskega prvenstva, da sem imel priložnost to sploh izkusiti tako mlad. Mislim, da sem se kar nekaj naučil.

Ste vseeno pričakovali, da boste dobili več priložnosti za igro?

Tako je. Vsak si želi igrati, tega ne bom zanikal. A razumem položaj, v katerem smo bili. Še posebej v končnici, ko smo veliko bolje igrali s tremi sprejemalci in posledično zaradi tega premagali tudi Trentino. Nimam se ravno pravice pritoževati, zakaj nisem veliko igral, saj je ekipa dosegala dobre rezultate. Sem pa hvaležen za tiste priložnosti, ki so mi bile ponujene. Mislim, da sem jih v redu izkoristil.

Glede na to, da ste letos prvič igrali na tujem, je bilo prisotnega tudi kaj domotožja?

Na začetku ga je morda bilo nekaj, a sem se hitro prilagodil. Že nekaj časa sem si želel, da bi živel na samem. A kot sem dejal, je bila to v veliki meri pozitivna izkušnja tako v odbojkarskem smislu kot v organizaciji življenja. S soigralci smo se zelo dobro razumeli, zelo lepo je tudi, da se klub nahaja blizu Milana. Poleg tega nisem imel prevelikih težav z jezikom, saj vsi govorijo angleško, zato s komunikacijo ni bilo težav. Tudi sam sem se poskušal naučiti nekaj italijanščine, a za to niti ni bilo dovolj časa, saj sem bil v klubu le pol leta. Zelo mi je pomagalo tudi, da je bil v ekipi Hrvat Petar Višić in sem lahko govoril “po domače”.

Kako zahteven je bil preskok iz slovenske v eno najmočnejših lig na svetu?

Mislim, da je raven igre v Italiji primerljiva s tisto, ki je v naši reprezentanci. Tudi zato mi vse skupaj ni delovalo tako tuje, saj sem imel to srečo, da sem bil v reprezentanci že lani in v njej preživel ogromno časa. Pripravljen sem bil na ta režim, čeprav sta v Monzi kvantiteta in kvaliteta dela veliko višja. Tam le treniramo dvakrat dnevno. A če ne bi že lani igral za Slovenijo, bi bil to zame ogromen šok, tako pa sem bil tega že nekako navajen.

Prihodnje leto boste nastopali za Paris Volley.

Odločitev sem sprejel z agenti, saj smo menili, da bi bilo za moj razvoj dobro, če bi redno odigral eno sezono. Ne vem, za kakšen dogovor natančno gre, saj se s specifikami ne ubadam, a podpisal sem enoletno pogodbo v Parizu, nato pa se bom za eno leto znova vrnil v Monzo. Ideja je, da pridobim dodatne izkušnje in če bom dovolj napredoval, bom nato v Monzi prevzel vlogo prvega korektorja.

Vaš prestop v Monzo je dvignil ogromno prahu. Kako je to vplivalo na vas?

Že zelo zgodaj sem se odločil, da se zaradi teh zadev ne bom obremenjeval, ampak se bom osredotočil na odbojko, na svojo igro in na svoj napredek, z vsem drugim se bo ukvarjal moj odvetnik. Vsega, kar se je dogajalo, zato niti nisem podrobno spremljal. Posledično vse skupaj name niti ni toliko vplivalo, morda le prva dva tedna. Stresno je bilo predvsem zato, ker sem se začel spraševati, ali sem morda storil napako. A ko so se stvari s prestopom naposled razrešile, je bila stvar zame zaključena.

Vseeno vaš primer še ni končan in je na sodišču.

Imam odvetnika, ki ve, kaj počne. Če bo kaj nujnega, me bo obvestil, a ne vem, kaj se glede tega trenutno dogaja.

Svoje odločitve torej ne obžalujete?

Nikakor. Sicer ne vem, kako se bodo v prihodnosti stvari odvijale na sodišču, a z igralskega vidika sem zelo vesel, da sem odšel. Mislim, da sem dozorel kot igralec in upam, da tudi kot oseba.

Če se dotakneva še reprezentance. Kakšna so vaša pričakovanja v primerjavi z lanskimi?

Načeloma ista. Želja je, da se uvrstimo na olimpijske igre. Osebno pa si želim, da ekipi čim bolj pomagam. Tako na treningih in, če bom dobil priložnost, tudi na tekmah. Cilji reprezentance so nad mojimi, zato ne bom govoril o tem, koliko želim igrati. To ni moj namen. Želim si le, da se uvrstimo na olimpijske igre, tam igramo dobro, sam pa bom storil vse, kar je v moji moči, da pripomorem k temu.