Po krstni sezoni na tujem smo govorili z eno najobetavnejših slovenskih odbojkaric Mijo Šiftar. S svojo odločitvijo za hiter odhod na legionarska pota je presenetila marsikoga, a kot sama pravi, ji ni niti malo žal. Vse skupaj ji je odprlo vrata tudi za prihodnost, ki se je že neizmerno veseli.

#related-news_0

Ko se je rosno mlada, 16-letna Mija Šiftar, ki so jo pri Calcitu pripravljali, da so pošljejo v prvi plan, odločila, da Sloveniji pomaha v slovo in poišče srečo v tujini, ni manjkalo kritikov, ki so vihali nosove in si v brk govorili, ‘še ena v vrsti, ki je odšla prehitro v tujino, namesto, da bi se doma naučila osnov odbojke.’

Mlada slovenska reprezentantka se na to ni ozirala in sprejela zanimivo ponudbo iz Francije.

Še enkrat bi se tako odločila

Prizna, da pred odhodom v ekipo Saint Raphael, ni imela veliko podatkov, pove, da jo je večkrat stisnilo, a strah je bil na koncu povsem odveč.

“Na začetku lahko povem, da sem imela zelo malo informacij, kaj in kako. Priznam, da me je bilo malce strah, a na koncu lahko rečem, da je bilo večinoma vse tako, kot je treba. Če pogledam nazaj sem lahko s krstom v tujini lahko zelo zadovoljna. Tudi, če bi lahko zavrtela čas nazaj, odločitve ne bi spreminjala in se še enkrat podala v tujino,” nam je zaupala ena najobetavnejših slovenskih odbojkaric.

Napredovala na vseh ravneh

V Franciji je kljub rosnim letom dobila veliko priložnosti, kar je tisto, po kar je šla v tujino, ob tem pa ima občutek, da je tako osebnostno kot tehnično napredovala. “Lahko rečem, da sem s sezono zelo zadovoljna. V novem okolju sem dobila veliko priložnosti za igro. Večino časa sem preživela na igrišču, zato sem lahko nabirala izkušnje na dosti visokem nivoju. Vse skupaj je res upravičilo pričakovanja.”

O organizaciji v klubu bi se dalo razpredati, nam pove in le potrdi besede njenih slovenskih predhodnikov, ki so si kruh služili v Franciji. Ni enega, ki ne bi potarnal okoli tega, a mlade Mije to ni vrglo iz tira. “Sama organizacija ni bila na tako visokem nivoju, kot bi lahko bila, a lahko rečem, da me to ni vrglo iz tira, saj mi je bilo najpomembnejše, da igram, da napredujem, zato se na to nisem veliko ozirala.”

Časa za domotožje ni bilo

Mlada slovenska odbojkarica je bila prvič sama v tujini. Prvič daleč od družine in domačega krožnika.

“Moram reči, da za domotožje niti nisem imela časa, saj sem bila zaposlena z odbojko in šolo. Seveda so prišli trenutki, ko sem pogrešala dom in družino, a smo se zdaj, ko je konec sezone, smo se videli in nadoknadili zamujeno,” je pojasnila Mija, ki se je takoj po koncu sezone v Franciji vrnila v Slovenijo ter si ogledala tudi nekaj tekem nekdanjih soigralk pri Calcitu.

“Še vedno smo zelo dobre prijateljice, vesela sem bila, da sem jih spet videla, verjamem, da je bilo tudi obratno. Ob tem pa jim še čestitam za naslov naslov državnih prvakinj.”

Potrdila, da ostaja v Franciji, a odhaja v mnogo močnejši klub

Mija Šiftar bo tudi v prihodnji sezoni igrala v Franciji. Bo menjala sredino. Pogodba pri Saint-Raphaël ji je potekla, zdaj pa stopa še stopničko ali dve višje – podpisala za Mulhouse. Pravi, da so si jo omenjena ekipa želela v svoji ekipi, zato ni veliko razmišljala pred podpisom.

“O ekipi Mulhouse sem slišala veliko dobrih stvari. Klub je zelo organiziran. Tudi rezultatsko lahko vidite, da je to drug nivo, se pa zavedam, da se bom morala dokazovati na vsakem treningu, da prepričam trenerja, da me uvrsti v prvo postavo. Vem, da bo težko, v taki ekipi kvalitete ne manjka, a se ne bojim se izziva, nasprotno, komaj čakam,” nam je zaupala Mija, ki se že veseli sodelovanja z italijanskim trenerjem Françoisem Salvagnijem.

Pod budnim očesom Bonitte napredovale iz tekme v tekmo

Mija je bila kljub svojim letom že preteklo poletje ena izmed nosilk slovenske članske izbrane vrste, ki jo je prevzel priznani Marco Bonitta.

Slovenke so se uvrstile na evropsko prvenstvo, čakajo pa jih tudi kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah.

“Res sem ponosna na punce in ekipo, da se nam je uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje. Zame bo to prvič med članicami, zato se tega tekmovanja neizmerno veselim. Menim, da smo prav vse napredovale in da lahko v tem poletju pokažemo še veliko več. Tudi na olimpijskih kvalifikacijah ne bomo mahale z belo zastavo, dale bomo vse od sebe in se borila do konca. Vemo, da bo težko, a če ne drugega, je naš cilj zmagati vsaj kakšno tekmo,” se je prihajajočega vročega poletja dotaknila naša sogovornica.

Kot rečeno, slovensko žensko odbojkarsko reprezentanco, ki se bo zbrala v sredini junija, čaka EuroVolley 2023 in ko se bo poletje počasi zaključevalo še olimpijske kvalifikacije. Na EP, ki bo potekalo v Belgiji, Italiji, Nemčiji in Estoniji, bodo igrale v skupini A. V Gentu se bodo merile s Srbijo, Belgijo, Ukrajino, Madžarsko in Poljsko, ki bo tudi prva nasprotnica Slovenk (18.8. – 20:00).