Slovenska odbojkarska reprezentanca je priprave na EuroVolley 2026 začela z lepo popotnico. Tretje mesto v ligi narodov je dodatno okrepilo prepričanje, da je Slovenija tudi po številnih spremembah sposobna poseči povsem na vrh. Eden tistih, ki so v zadnjem obdobju naredili največji korak naprej, je ravno Nik Mujanović. Mladi slovenski reprezentant je v VNL prevzel pomembno vlogo, pred evropskim prvenstvom pa poudarja, da se Slovenija z doseženim ne sme zadovoljiti.

Slovenski odbojkarski čudež, ki mu ni videti konca

Odbojka

15. Avg 2026 2

Odbojka

15. Avg 2026 2

Bi Pogačar ceno Vuelte lahko plačal na svetovnem prvenstvu?

Kolesarstvo

14:21 0

Kolesarstvo

14:21 0

Novak Đoković prvič jasno o koncu kariere

Tenis

13:53 0

Tenis

13:53 0

“Mislim, da smo sposobni osvojiti medaljo. Tudi če v ligi narodov ne bi bili tretji, bi bil naš cilj ravno tako medalja,” pravi slovenski odbojkar. Ob zgodovinskem uspehu v ligi narodov vseeno ostaja previden. Tretje mesto ima veliko težo, a opozarja, da je treba pri primerjavah z evropskim prvenstvom upoštevati tudi širši kontekst tekmovanja.

“Na papirju bi lahko rekli, da je liga narodov celo več kot evropsko prvenstvo, ker je zraven več ekip. Ampak treba je upoštevati, da v prvem tednu ali dveh veliko najboljših reprezentanc pride s slabšimi postavami. Letos so potem pred tekmami za medalje izpadle tudi nekatere glavne reprezentance, ki so ponavadi zraven. Z Italijo se nam ni bilo treba ubadati, z Brazilijo smo sicer igrali in jo premagali, Francije prav tako ni bilo v zaključku, zato je vedno treba imeti v mislih kontekst, kako se je tekmovanje odvilo,” je pošteno povedal slovenski odbojkarski dragulj.

Poljska kot opozorilo

Bron iz lige narodov je slovenski zasedbi dal samozavest, a ob tem njen mladi adut opozarja, da je razlika med najboljšimi ekipami majhna in da si Slovenija na EuroVolleyju ne bo smela privoščiti padca zbranosti.

“Upam, da nam je ta rezultat dal samozavest in da zdaj vidimo, da zmoremo. Hkrati pa se moramo zavedati, da imamo še veliko stvari za izboljšati. Tekma s Poljsko je bila nekakšen znak tega, kaj se lahko zgodi, če nismo stoodstotno pri stvari. Tega si na evropskem prvenstvu ne smemo pogosto dovoliti.”

Tudi zato ne pristaja na razmišljanje, da bi bila pot do vrha zaradi manjšega števila reprezentanc kakorkoli lažja. “Italija bo, kolikor vem, prišla s polno postavo. Tudi Francozi bodo verjetno pristopili precej drugače kot v ligi narodov. Na koncu je stvar enaka. Še vedno je veliko zelo težkih ekip in ničesar ne moremo jemati zlahka samo zato, ker je ekip manj kot v VNL.”

Mujanović je izkušnjo velikega tekmovanja že okusil, a priznava, da je svojo prvo medaljo v članski izbrani vrsti doživljal precej drugače, kot bi jo danes. Takrat je bil še novinec v okolju, ki ga ni dobro poznal. “To je bilo moje prvo leto in takrat še nisem imel pravega občutka za kolektiv. Ko sem prvič prišel v reprezentanco, sem se počutil precej ‘out of place’, kar je bilo normalno. Bil sem bolj osredotočen nase in nisem bil toliko z glavo v ekipnem duhu. Zdaj se veselim nove priložnosti, da te stvari naredim bolje, kot sem jih takrat.”

Napredek, ki je presenetil tudi njega

Spremenil se ni le njegov položaj v slovenski vrsti. V zadnjih sezonah je njegov razvoj izrazit tudi na klubski ravni. Sam pravi, da je pričakoval napredek, ne pa nujno tako velikih skokov. “Ja in ne. Pričakoval sem, da bo počasi vedno boljše, ampak skoki, ki sem jih naredil v karieri, so bili precej večji, kot sem prvotno pričakoval. In to ne velja samo za reprezentanco, ampak tudi za klube.”

Posebej se spominja odhoda v Francijo, kjer od sebe ni pričakoval takojšnjega preboja. “Ko sem prvič podpisal v Franciji, sem bil zelo nervozen. Niti približno nisem pričakoval, da bom najučinkovitejši igralec lige. Ponosen sem nase, da sem tako hitro prišel do sem.”

Ob tem poudarja, da brez zaupanja trenerjev in priložnosti, ki jih je dobil, njegovega vzpona ne bi bilo. “Veliko je bilo priložnosti, ki so mi bile dane, bodisi v reprezentanci s strani Fabia bodisi s strani trenerjev v klubih. Vesel sem, da lahko zdaj reprezentanci pomagam mogoče malo bolj kot prej.”

Sprejemalec, korektor ali klop? “Vseeno mi je”

Kje bo na EuroVolleyju njegova glavna naloga, za zdaj niti sam ne ve. Vprašanje je povezano tudi z zdravstvenim stanjem Tončka Šterna, ki je imel v zadnjem času težave z ramenom.  “Vprašal sem trenerja in rekel mi je, da bomo videli. Odvisno je od Tončka,” je dejal mladi slovenski reprezentant, ki je šel v svojem slogu brez oklevanja po informacije iz prve roke.

Sam glede svoje vloge nima posebnih zahtev. “Ko pride nazaj, pride nazaj, potem bomo videli. Ali me dajo na sprejemalca, korektorja ali na klop, mi je vseeno. Odločilo se bo takrat.”

Prav njegova prilagodljivost je ena od stvari, ki bi lahko Sloveniji koristila tudi v času postopne menjave generacij. Zasedba, ki je v zadnjem desetletju osvajala evropske medalje in se uveljavila v svetovnem vrhu, počasi dobiva novo podobo.

Toda strahu pred prihodnostjo pri enem glavnih obrazov novega rodu ni. “Mislim, da imamo zelo dober podmladek. Normalno je, da bo prišlo določeno obdobje prilagajanja. Tudi če imamo dobre igralce, se bo to zgodilo, ker je težje brez konkretnega vodstva, ki je bilo do zdaj vzpostavljeno. Ampak ne mislim, da se moramo bati, da bodo rezultati kar padli.”

Ob sebi izpostavlja Roka Možiča, ki je ravno tako odigral v ligi narodov svoje najboljše reprezentančne tekme do zdaj, a poudarja, da se zgodba novega rodu pri njiju še zdaleč ne konča. “Imamo praktično celotno klop mladih igralcev. Šen je šel zdaj v Italijo, Okroglič je igral fenomenalno. Najdič in Janž prav tako delata korake naprej v svojem razvoju. Za prihodnost reprezentance ne bojim. Upam, da bomo čez nekaj let na isti ravni, na neki točki pa bi rad dosegel tudi več, kot je dosegla generacija pred nami. Ne vem, ali se bo to zgodilo, ampak to je moj osebni cilj.”

Mirnost veteranov, ki prizemlji mlajše

Pri prehodu med generacijami imajo po njegovem mnenju veliko vrednost starejši igralci, ki ostajajo del ekipe. Ne gre toliko za to, da bi mlajšim razlagali tehnične podrobnosti, ampak za nekaj drugega.

“Najpomembnejša je stabilnost, ki jo prinesejo. Ne nujno samo z igro. Imaš trenerje za tehnične stvari. Gre za njihov pristop do tekem. Iz njih na terenu ni čutiti nervoze.”

Prav to je lastnost, ki jo je Mujanović v preteklih letih znal uporabiti kot oporo v pomembnih trenutkih. “Ko sem bil živčen med tekmami ali ob pomembnih rezultatih, me je to prizemljilo. Pogledaš starejšega igralca in si rečeš: ‘Okej, on je popolnoma miren in dela svoje, tudi jaz bom.’ Mislim, da je to največ, kar prinesejo njihove izkušnje. Ta psihična stabilnost pride z leti igranja na takšni ravni.”

Iz reprezentance naravnost v Modeno

Poseben bo zanj tudi skupinski del evropskega prvenstva v Modeni. Prav tam bo po reprezentančnem poletju nadaljeval klubsko kariero.

Dodatne motivacije zaradi tega, pravi, ne potrebuje. “Ne bi rekel, da je to dodatna motivacija. Motivacija je že tako ali tako. Bo pa super, da bom dvorano videl že na začetku.”

EuroVolley tako zanj ne bo samo naslednji izziv v slovenskem dresu, ampak tudi prvi stik z okoljem, v katerem bo preživel klubsko sezono.

“Nisem veliko razmišljal o tem, ko sem izvedel, kje bo evropsko prvenstvo, zdaj pa je kar fino. Lahko bom šel neposredno tja, mogoče bom koga že spoznal in podobno. Prioriteta je evropsko prvenstvo, bo pa lepo.”

Za mladim slovenskim odbojkarjem je obdobje hitrega vzpona, pred njim pa turnir, na katerem bo Slovenija skušala potrditi, da bron iz lige narodov ni bil osamljen vrhunec. Medalja ostaja cilj, hkrati pa je prepričan, da ima nova generacija dovolj kakovosti za nadaljevanje uspešnega obdobja slovenskega odbojkarskega članskega moštva.

Slovenci bodo na EP 2026 lovili peto medaljo na EuroVolleyju. Imajo tri srebrne in eno bronasto medaljo, kar jih med favorite uvršča tudi tudi na prihajajočem EP, ki se bo začelo 9. septembra. Prva tekma Slovence sicer čaka 11. septembra ob 21. uri proti Slovaški.