Pred drugim turnirjem Lige narodov smo se na kavo usedli z dolgoletnim kapetanom slovenske odbojkarske reprezentance Tinetom Urnautom. V pogovoru smo se dotaknili kar nekaj tem (VNL, reprezentanca, poškodba, Rok Možič, Japonska, ...), še najmanj pa dogajanja v Rusiji in Ukrajini, saj vse skupaj nima nobene veze s športom.

Tine Urnaut bo kariero nadaljeval v Aziji

Odbojka

1. Jun 2022 0

Odbojka

1. Jun 2022 0

Izkušeni Korošec, ki bo septembra dopolnil 34 let, je večino svoje kariere preživel v Italiji, v pretekli sezoni pa je prvič zaigral v Rusiji. Usoda je hotela, da je šlo ravno za sezono, med katero je Ruska federacija z vojaškim napadom na Ukrajino zatresla svet.

Urnaut je poudaril, da mu vseeno ni niti malo žal, da je odšel v Rusijo in zaigral za Zenit iz Sankt Peterburga. Iz nove izkušnje je potegnil veliko novega, koristnega, kar mu bo pred nadaljevanjem kariere prišlo prav.

V Rusiji ne bo ostal, kariero bo nadaljeval na Japonskem, kjer si, kot sam pravi, že dolgo želi igrato. Zakaj? Odgovor vam je postregel v spodnjem intervjuju.

Če se za začetek ozreva nekaj dni nazaj. Prvi turnir Lige narodov v Braziliji. Slovenija ima na svojem računu dve zmagi in dva poraza. Kako ste turnir videli kot zunanji opazovalec?
Soliden začetek. Menim, da se je to tudi pričakovalo. Imamo mlado ekipo, veliko je tudi takih, ki prvič igrajo za reprezentanco. Po nekaj tedenskih pripravah so skočili na veliki oder, zagotovo bodo nekateri potrebovali še nekaj časa, da se bodo navadili na sistem igre. A vse skupaj ni bilo slabo, turnir so fantje zaključili z dvema zmagama in domov prinesli šest točk.

Če potegnemo črto, šest točk ni slabo, sploh, če vemo, da je Slovenija igrala brez nekaterih nosilcev, kot ste vi, Dejan Vinčić, Klemen Čebulj, … Se strinjate?
Zagotovo šest točk ni slabo, a bolj nas mora zanimati, kako priti do nivoja, na katerem smo igrali preteklo poletje. Čaka nas še veliko dela, a v zadnjem obdobju nam je vedno uspelo priti na visok nivo. Ne bojim se, da ne bo temu tako tudi tokrat.

Američani so edina reprezentanca, ki so po prvih štirih tekmah zabeležili same zmage. Pravo lekcijo je dobila tudi Slovenija. So vas presenetili, glede na to, da igrajo brez nekaterih nosilcev (Anderson, Christensen, Holt, …)?

Res je, da so manjkali nekateri najboljši, a tukaj so še vedno Russell, ki je vrhunski igralec, tudi bloker Smith, ki je v zadnjih dveh letih dvakrat osvojil Ligo prvakov. Jaeschke je imel odlične sezone v Italiji, korektor Ensing je lani proti nam odlično odigral, skratka super ekipa. A še bolj kot to bi sam omenil njihovo igro, ki je trenutno veliko pred našo. Njihov hiter stil, odličen blok, igrajo veliko bolj čisto in kvalitetno od nas, zato rezultat na koncu ni tako veliko presenečenje.

Brazilci so igrali doma, na koncu so imeli tak izkupiček kot Slovenci …
Tako kot večina ekip so tudi oni igrali v zelo spremenjeni zasedbi. Odločili so se, da igrajo z mladimi, iz prve postave sta bila samo Bruno in Lucas, tudi libero ni veliko igral. Vse skupaj je bilo premalo, da bi vse zmagali, a tekem je še veliko, v izločilne boje se po novem uvrsti osem ekip, kar je za polovico več kot lani, ko si moral biti med prvimi štirimi ekipami. Nekatere ekipe so se odločile odpočiti glavne igralce po napornih sezonah, kasneje pa se bo zagotovo večina pridružila in pomagala. Glavni cilj sezone za vse pa je zagotovo svetovno prvenstvo.

Po pričakovanjih je bil na teh tekmah prvi mož slovenske reprezentance v Braziliji mladi Rok Možič. Za sabo ima fantastično sezono v Italiji. Kaj reči na njegove predstave?
Vesel sem, da se mu je ponudila taka priložnost v tako močni ligi. Na koncu so z Verono tudi obstali v najmočnejši ligi. Pomembno je, da je imel v klubu pomembno vlogo, da je veliko igral in lahko pokazal, kaj zna.

Rok ima velik potencial, je v okolju, kjer lahko le napreduje, čaka pa ga še kar nekaj zahtevnih korakov v karieri. Za zdaj mu gre odlično, naj tako nadaljuje. Nikoli ni enostavno igrati odbojke na najvišjem nivoju.

Vi niste potovali v Brazilijo, kaj ste delali doma?
Trenirali pod vodstvom pomočnika selektorja, na pomoč so nam priskočil tudi mlajši odbojkarji in se po programu pripravljali na prihajajoče izzive, ki jih v tem poletju ne manjka.

Na Filipinih vas čakajo obračuni z Nizozemsko, Argentino, Italijo in Japonsko. Pred turnirjem so močno ekipo okrepili le evropski prvaki Italijani, drugi ostajajo v podobnih zasedbah. Je trenutno sploh pomembno, kdo igra?
Mislim, da ne. Najprej bo treba očistiti našo igro napak, potrebno bo dvigniti nivo na vseh področjih, zato za zdaj nima smisla govoriti o nasprotnikih.

Kaj je bilo tisto v Braziliji, ki je od teh slabših stvari v igri najbolj bodlo v oči?
Težko bi se odločil le za eno stvar. Težava so nihanja v igri, s tem smo v preteklosti imeli že večkrat težave. Tako, kot sem rekel, treba je dvigniti kvaliteto v vseh elementih odbojkarske igre.

Kako je z vašo poškodbo, ki vas je pestila večji del sezone v Rusiji?

Po priključitvi reprezentanci sem še vedno treniral po prilagojenem programu. Vse do sredine tega tedna nisem treniral na polno, držal sem se programa.

Vseeno se ste znašli na seznamu potnikov za Filipine. Najbrž pa nima smisla iti z glavo skozi zid.
Imamo program, ki se ga držimo. Gremo postopoma, ne prehitevamo dogodkov, ne želimo ničesar tvegati. Bomo videli, po nekaj treningih lahko potrdim, da se dobro počutim.

Za kakšno poškodbo je šlo, da se je toliko časa vleklo?
Gre za tetivo, ki gre preko palca na stopalo. Bila natrgana, načelo je tudi kost, zato sem po diagnozi takoj ustavil skoke, ostale stvari pa sem lahko počel.

Bi se lahko poškodbo rešilo tudi z operacijo, ali je potreben le čas in terapije?

Z operacijo se tega ne da, a k sreči je najhujše za mano. Vse skupaj gre v pravo smer, zato upam, da dobim kmalu zeleno luč za največje napore.

Kako je sploh prišlo do te poškodbe?
Bilo je tekmi, a ni šlo to le za en dogodek. Bolečino sem čutil že kakšen mesec prej, a mi niso znali pomagati. Prišlo je do preobremenjenosti in nato poškodbe.

Če odmislimo poškodbo, kako ste sami videli svojo prvo sezono v Rusiji?
Šlo je za zares koristno izkušnjo. Niti malo mi ni žal, da sem se odločil, da grem igrati v Sankt Peterburg. Veliko sem se naučil in iz te izkušnje potegnil veliko pozitivnega.

Sprašujem, ker ste že imeli podpisano pogodbo s poljsko ekipo Jastrzebski, nato se je zgodila še vojna in vse sankcije proti Rusiji.
V Rusiji tega nismo čutili. Konec koncev igralci niso nič krivi, odbojkarski svet, šport nasploh, ni kriv za vojno. Mi smo normalno trenirali naprej, prvenstvo je potekalo nemoteno. Kaj se je dogajalo na politični ravni pa ne bi komentiral. Od kar vem, se je govorilo, da se politika in šport ne smeta mešati. To sta bili do zdaj dve različni, ločeni strani, tudi moje mnenje je, da bi moralo tako ostati.

Tine Urnaut se je odzval na hude očitke poljske ekipe

Odbojka

26. Jul 2021 0

Odbojka

26. Jul 2021 0

Ste se s Poljaki po tistem nesporazumu okoli vaše pogodbe, še kaj slišali?
Kot sem že takrat povedal, s športno direktorico sem bil res v dobrih odnosih, menil sem, da smo se vse korektno dogovorili, potem pa je prišla tista izjava predsednika kluba. To ni moja stvar, lahko povem le, da imam čisto vest.

Kako ste sami igralci pri Zenitu čutili dogajanje v Ukrajini?
Moram priznati, da medijev nisem spremljal. Gledal sem le Netflix, edini kanal do dogajanja po svetu so bila družbena omrežja. Kar se tiče sezone in življenje v Sankt Peterburgu …, zame se ni nič spremenilo vse do konca sezone. Osredotočal sem se le na treniranje, želel sem pomagati ekipi. Sledila je poškodba, nato pa sem delal vse, da se čim prej vrnem nazaj.

Vaša ekipa je na koncu ostala brez lovorike, tako v pokalu kot ruskem prvenstvu ste obstali v polfinalu. Kako ste zadovoljni?
Vedno je lahko bolje, tudi pričakovali smo več, je pa res, da smo imeli veliko smole s poškodbami, sredi sezone je klub zamenjal tudi trenerja, … Rezultati so nekakšen skupek tega, kar se je dogajalo v našem klubu preko leta. V tistih ključnih delih sezone so bile določene ekipe boljše.

V Ligi prvakov ste se brez težav uvrstili v izločilne boje, nato je prišla sankcija s strani Evropske odbojkarske federacije, da se ruske klube izločil iz tekmovanja.
To so stvari, na katere ne moreš vplivati. Spet smo pri politiki in športu. Je, kar je, tako so se odločili. Škoda, sploh, če vemo, da je bil Super finale v Sloveniji. Nihče ne govori, da bi z Zenitom na koncu zaigrali v Stožicah, a sanje bi bile igrati za evropsko lovoriko pred domačimi gledalci.

Sankcije so vam vzele nastopanje v Ligi prvakov, je pa Slovenija ravno zaradi njih dobila organizacijo svetovnega prvenstva, ki bi moral biti jeseni v Rusiji.
Zagotovo smo zelo veseli, da bomo lahko tako veliko tekmovanje igrali doma. Ni igralca, ki tega ne bi pozdravil. Kdo si ne bi želel igrati svetovnega prvenstva pred domačimi navijači? Po drugi strani pa tudi vem, kako zelo so se trudili tudi Rusi. Vem, koliko so že vložili dela v promocijo in vse skupaj.

Kako se se vaši soigralci odzvali na to neprijetno novico?
Če povem po pravici, se o tem nismo pogovarjali. Ko je prišla informacija, da v Evropi ne nastopamo več, smo le spremenili urnik, vse ostalo pa je potekalo po ustaljenih tirnicah. Enako je bilo pri svetovnem prvenstvu. Sam se o tem nisem želel pogovarjati, le potrdil sem informacijo, da kolikor vem, bo v Ljubljani potekal del skupinskega dela.

Prvič v karieri ste zaigrali v Rusiji. V vsaki ekipi sta dovoljena le dva tujca, kar pomeni, da ste dobili dober vpogled v rusko miselnost. Kako ste se ujeli v ekipi?
Z nekaterimi soigralci se še danes slišim. Lahko potrdim, da smo se zelo dobro razumeli. Normalno je, da se z nekom bolj razumeš, z nekom malce manj. Zelo lepo so me sprejeli, z vsemi sem bil v dobrih odnosih. Žal mi je fantov, saj niso nič krivi, želeli bi se le nastopati v evropskih pokalih in svetovnih prvenstvih, saj so športniki tako kot vsi ostali. Škoda, da se je to zgodilo, kar pa se odnosov tiče pa lahko le potrdim, da je vse “štimalo”. Dobro smo se razumeli.

Ozriva se še v prihodnost. Iz Rusije se selite na Japonsko k ekipi JTEKT Stings. Pred dnevi ste mi dejali, da ste veseli, da je prišlo do posla. Ste še enakega mnenja?
Seveda. Zelo zadovoljen. Kot sem rekel ob potrditvi, Japonsko sem spoznal, ko smo bili tam s slovensko reprezentanco. V to deželo sem se naravnost zaljubil. Že takrat sem si dejal, da bom šel enkrat igrati na Japonsko in zdaj se je ponudila priložnost.

Kaj vas je tako navdušilo?
Vse je tako urejeno. Že Ljubljana je proti ostalim mestom urejena. Japonska pa je v tem pogledu še veliko bolj napredna. Všeč mi je njihova kultura. Zanimivo je bilo, privlači me ta dežela in komaj čakam, da odidem tja.

Kakšne cilje bo imela vaša ekipa? V pretekli sezoni ni bila ravno pri vrhu.
Ekipa še ni dokončno sestavljena za naslednjo sezono, je pa jasno, da bo imela visoke cilje.

Japonski slog je zelo hiter. Če ima ekipa sprejem, je napad praktično prehiter za vsak blok. Vam bo ta hitra igra ustrezala?
Ne vem, zakaj mi ne bi, saj se tudi v Italiji igra zelo hitro. Seveda je odvisno od ekipe in podajalca.

Kot smo že omenjali, je Slovenija po EuroVolleyju gostiteljica tudi svetovnega prvenstva. Vemo, kako je bilo leta 2019, kaj pričakuje zdaj?
Želja je, da se ponovno spiše lepa odbojkarska pravljica. To bilo res nekaj prekrasnega. Svetovno prvenstvo bo zagotovo naš prvi cilj, zato bomo naredili vse, da se ponovno izkažemo pred domačimi gledalci.

Velik podpis zadnjih dveh uspehov na EuroVolleyjih ima tudi Alberto Giuliani, ki ga je v začetku tega leta zamenjal avstralski strokovnjak Mark Lebedew. Včasih je veljal rek, ‘konja, ki zmaguje, ne menjaš’. Kako ste vi videli menjavo selektorja?
Iskreno, mi igralci na to nismo imeli vpliva. Z Giulianijem smo dobro sodelovali, z njim prišli do nekaj res odmevnih rezultatov, zdaj pa se je ta zgodba končala in začela nova z Markom. Naš fokus je tak kot vedno, da čim bolje odigrano Ligo narodov in nato še svetovno prvenstvo.

Zanima me vaše mnenje, ker se je slovenska javnost kar nekaj časa spraševala o smotrnosti poteze Odbojkarske zveze Slovenije, sploh zato, ker je bila obrazložitev bolj klavrna?
Razumem, a sam nisem pravi naslov za to vprašanje. Veste, kako je, tudi v firmah se menjajo šefi, delavec pri tem nima veliko besede, da ne rečem nič. Z Markom smo se dobro ujeli, za zdaj gre vse po načrtih in lahko govorim le o pozitivnih stvareh.

Včasih se šalimo, da ste tako izkušena reprezentanca, da selektorja niti ne potrebujete, saj se poznate do potankosti. Lahko bi igrali celo miže. Kaj menite o tej opazki?
Ne bi se strinjal. Vsak trener in selektor ima zelo pomembno nalogo. Iz ekipe, ki jo ima na voljo, skuša potegniti maksimum. To je bilo delo prejšnjih selektorjev, zdajšnjega. Taktična priprava je v odbojki zelo pomembna, poleg tega je tukaj vzdrževanje dobrega vzdušja. Za zdaj je vse tako kot mora biti in verjamem, da bo tako tudi v nadaljevanju.

Za konec se dotaknivae še ciljev pred tem poletjem in jesenjo. Glavni cilj je domače svetovno prvenstvo, a zagotovo tudi v Ligi narodov Slovenija cilja visoko?
Zaenkrat je cilj igrati čim bolje. Da rastemo iz tekme v tekmo in dvigujemo našo formo. To je najpomembnejše, nato pa bomo skupaj videli, do kje nas bo to pripeljalo.

Pred zadnjimi EuroVolleyji so nekateri reprezentanti brez težav napovedovali odličje, na koncu je bilo res tako. Se lahko kovino okoli vratu napove tudi za svetovno prvenstvo, ali je o tem še prezgodaj za govoriti?
Zaenkrat res nima smisla ničesar napovedovati. Za zdaj je kar nekaj ekip, ki so še pred nami. Potrebno bo še veliko dela, da pridemo na nivo, ki smo ga že kazali, na nivo, ki si ga nenazadnje vsi želimo. Na nivo, ki nam bo na koncu prinesel tudi dober rezultat.