Čas je za štetje slovenskih kolajn

Foto: Aleš Fežver

Ogenj v Parizu po spektakularnem odprtju že gori. Letošnje poletne olimpijske igre so že devete po vrsti, na katerih slovenski športniki nastopajo pod slovensko zastavo. Rekordna 90-članska odprava bo poskušala najmanj ponoviti uspehe izpred treh let v Tokiu, od koder se je vrnila s petimi odličij. A nekateri ugledni tuji mediji ji napovedujejo še uspešnejšo bero.

Dragulj slovenskega nogometa pred vrati Juventusa

Nogomet

26. Jul 2024 7

Nogomet

26. Jul 2024 7

Slovenski nogomet blizu novemu zgodovinskemu uspehu

Evropa

26. Jul 2024 3

Evropa

26. Jul 2024 3

Slovenija je na osmih poletnih olimpijskih igrah v zgodovini samostojne države osvojila 28 kolajn – osem zlatih, devet srebrnih in enajst bronastih. Z njihovim osvajanjem so slovenski športniki pričeli že na premiernem nastopu v Barceloni leta 1992, ko sta led za mlado domovino v dvojnem dvojcu z bronom prebila veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj, v zaključku pa si je tretje mesto priveslal tudi četverec brez krmarja v postavi Milan Janša, Sadik Mujkič, Jani Klemenčič in Sašo Mirjanič.

Osvajanje odličij se je nadaljevalo leta 1996 v Atlanti, kjer sta odličje srebrnega leska osvojila atletinja Brigita Bukovec in kajakaš Andraž Vehovar. Najbolj “zlate” igre doslej pa so bile leta 2000 v Sydneyju. Najprej sta zmagala veslača Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu, le kakšne tri ure pozneje pa je slovensko zmagoslavje dopolnil strelec Rajmond Debevec.

Veslači so za vnovične uspehe poskrbeli tudi leta 2004 v Atenah. Znova sta se izkazala Čop in Špik, ki sta si okoli vratu nadela srebro, na zmagovalnih stopničkah pa so se jim z bronom pridružili še jadralec Vasilij Žbogar, atletinja Jolanda Čeplak in judoistka Urška Žolnir.

V Pekingu 2008 je Slovenija prvič osvojila pet medalj vseh treh leskov in tako prekosila tudi vse reprezentance nekdanje skupne države. Prvo odličje je Sloveniji priplavala Sara Isakovič, nato si je bron v judu priborila Lucija Polavder, svoji drugi olimpijski medalji v karieri pa sta osvojila Debevec in Žbogar. Za vrhunec je poskrbel Primož Kozmus, ki s eje razveselil naziva olimpijskega prvaka.

V Londonu 2012 je Slovenija osvojila štiri odličja. Najžlahtnejšo in s tem prvo žensko posamično zlato si je v kategoriji do 63 kilogramov priborila judoistka Urška Žolnir, Kozmus je bil s kladivom srebrn, Debevec z malokalibrsko puško leže ter veslača Čop in Špik v dvojnem dvojcu pa so osvojili bronasta odličja.

S štirimi kolajnami so se slovenski športnik iv domovino vrnili tudi na igrah v Riu de Janeiru štiri leta pozneje. Tudi tokrat je do zlata prišla judoistka, potem ko je v konkurenci do 63 kilogramov zmago slavila Tina Trstenjak. Srebro sta osvojila kajakaš Peter Kauzer in jadralec Vasilij Žbogar, bronasto medaljo pa je v kategoriji do 78 kilogramov dodala še judoistka Ana Velenšek.

Za najuspešnejšo bero osvojenih zlatih kolajn v zgodovini samostojne države je slovenska olimpijska reprezentanca poskrbela prav na zadnjih olimpijskih igrah v Tokiu. Z Japonske so se s vrnili s tremi zlatimi odličji (Benjamin Savšek, Janja Garnbret in Primož Roglič) ter s po enim srebrom (Tina Trstenjak) in bronom (Tadej Pogačar).

Sto let slovenskih olimpijskih presežkov

Športniki s sončne strani Alp so kolajne na tekmovanju pod petimi krogi osvajali tudi pred slovensko osamosvojitvijo. Začetnik slovenskega olimpizma, sabljač Rudolf Cvetko, je leta 1912 v Stockholmu osvojil srebrno medaljo z ekipo takratne Avstrije, pod zastavo kraljevine Jugoslavije pa je bil telovadec Leon Štukelj v Parizu leta 1924 zlat kar dvakrat. Uspeh je ponovil štiri leta pozneje v Amsterdamu na krogih, tretji pa bil v mnogoboju in z ekipo. Tedaj je srebro na bradlji osvojil Jože Primožič, Stane Derganc pa v preskoku. Zadnjo medvojno medaljo si je Štukelj priboril leta 1936 v Berlinu, ko je bil drugi na krogih.

Leon Štukelj; Foto: Profimedia

V prvem povojnem obdobju je Miro Cerar v Tokiu (1964) zmagal na konju z ročaji in dosežku dodal še bron na drogu, ponovno pa se izkazal tudi na OI leta 1968, ko je bil znova na konju z ročaji nepremagljiv. Naslednja posamična kolajna slovenskih športnikov s poletnih olimpijskih iger je prišla šele leta 1988, ko sta bila Sadik Mujkič in Bojan Prešeren v dvojcu brez krmarja tretja.

V moštvenih športih se je pod Jugoslavijo z iger z odličji vrnila kar osmerica Slovencev. Košarkarji Ivo Daneu, Aljoša Žorga (1968), Jure Zdovc in Polona Dornik (1988) so bili srebrni, rokometaša Rolando Pušnik z moško in Alenka Cuderman z žensko vrsto pa sta se leta 1984 v Los Angelesu okitila celo z zlatom. Štiri leta pozneje je Pušnik v Seulu osvojil še bron. Z bronom v ekipi takratne Jugoslavije sta se z OI leta 1984 v Los Angelesu vrnila tudi nogometaša Marko Elsner in Srečko Katanec.

Kako uspešen bo Pariz?

Če lahko verjamemo napovedim ameriške revije Sports Ilustrated, bodo letošnje olimpijske igre za Slovenijo po številu osvojenih odličij najuspešnejše doslej, saj naj bi jih naši športniki osvojili kar šest: Benjamin Savšek (zlato), Eva Trčelj (bron), Andreja Leški (srebro), Toni Vodišek (bron)
Janja Garnbret (zlato), Kristjan Čeh (srebro).

Poleg tega je v francosko prestolnico odpotovala rekordna slovenska odprava s kar 90 udeleženci. Pred tem je za najštevilčnejšo zasedbo veljala olimpijska reprezentanca iz Aten, ki je štela 79 slovenskih športnikov, najmanj številčna pa je bila v Barceloni 12 let pred tem (35).

Slovenska olimpijska reprezentanca — Foto: Aleš Fevžer

Zanimivo, da je slovenska odprava letos večja tako od sosednje avstrijske (78) in hrvaške (73), od držav nekdanje skupne države pa je bolje zastopana le Srbija (112).