Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Z uvrstitvijo v olimpijski polfinale je Uroš Zorman spisal svoj trenerski magisterij. Doktorat, morda tudi s tako želeno olimpijsko kolajno, ki je tokrat po dveh izgubljenih dramatičnih končnicah spolzela iz slovenskih rok, si je pustil za prihodnje izzive in priložnosti. Je pa že pred tem na police položil svojo knjigo, njen (so)avtor Lojze Grčman pa nam je poskušal odkriti, kdo je pravzaprav ta 44-letni Ljubljančan.
Pripomba o ”kavčarjih” ga bo verjetno spremljala do konca druge rokometne kariere. Prav tovrstni kritiki so mu v preteklosti že večkrat pomagali spisati odstopno izjavo. Vsekakor pa se je v zadnjih tednih močno okrepil krog tistih, ki mu priznavajo izjemne trenerske sposobnosti, strateško vodenje, prefinjen občutek za igro in izkoriščanje odlik posameznikov. Uroš Zorman je ob preseganju pričakovanj kot prvi selektor rokometno reprezentanco popeljal v polfinale OI, po porazih z Dansko in Španijo pa nato vendarle ostal brez zgodovinskega odličja.
Da gre za osebo, o kateri si želi vsakdo ustvariti nič kaj ravnodušno mnenje, se strinja tudi Lojze Grčman, dolgoletni novinar več medijev, televizijski komentator, moderator rokometnega podkasta Roling in predvsem avtor Zormanove biografije z naslovom Tako, kot sem rekel.
”Njegova celostna podoba ne sovpada s tistim, kar vidijo naključni opazovalci. Ko Uroša zares spoznaš, vidiš, da gre za prijetno, duhovito in izjemno zanimivo osebo. Ima bogat nabor stikov, širok krog prijateljev, obvlada tuje jezike, je poln anekdot, odličen pripovedovalec … Po eni strani je družinski človek, po rokometni plati pa povsem predan delu. To ni le moj občutek, o tem sem se prepričal tudi, ko sem v pripravi knjige nanizal 48 sogovornikov,” pravi Grčman.
Tako, kot sem rekel. ”Sprva je bilo to njegovo mašilo v izjavah. A naslov knjige nosi dodatno simboliko. Kar misli in reče, tudi stori. Je mož beseda in človek dejanj,” nadaljuje Grčman, ki je ob pripravi gradiva za knjigo z Zormanom opravil za skupno kar sedem ur pogovorov. Navdušilo ga je predvsem, koliko podrobnosti mu je ostalo v spominu. ”Spominja se številnih utrinkov, na videz nepomembnih dogodkov, ki pa jih danes dojema drugače. Posvečenim športnikom se marsikaj uleže v dušo, pa čeprav so z vsemi čustvi vpeti v dogajanje,” poudarja avtor knjige, ki je luč sveta ugledala leta 2020.
Olimpijski Pariz je bil nov Zormanov presežek in potrditev ustrezne potrpežljivosti vodstva zveze. Zdi se, da je tudi 44-letni Ljubljančan, ki je nazadnje vodil Trimo, novo sezono pa bo pričakal na klopi prerojenega Slovana, obrnil novo stran. Čeprav velja za strastnega in energičnega trenerja, tudi naš sogovornik opozarja, da je tokrat vendarle deloval precej bolj umirjeno in je tudi z gestami nakazoval veliko zaupanje do igralcev. ”Dodal je nekaj taktičnih ‘ocvirkov’. In prav to je njegova dodana vrednost,” pravi Grčman in dodaja: ”Zorman jasno določa naloge, a v tem sistemu ima posameznik nato vendarle dovolj igralne svobode, da udejanji odlike. Obenem pa je to tudi koncept, ki omogoča prekrivanje pomanjkljivosti vsakega posameznika.”
Globok pečat je pustil že kot rokometaš. Prule, Celje, Ademar Leon, Ciudad Real, Kielce. In slovenska reprezentanca. Magnet za lovorike. Da dober športnik nato postane tudi dober trener, je sicer vse prej kot pravilo. Zormanu, kot vse kaže, uspeva.
”Nikoli sem ni spraševal, kaj ga čaka po koncu kariere. Ali bo športni direktor, morda kaj drugega. Ne, bilo je povsem naravno, da bo najprej pomočnik, nato trener. Morda je to povezano tudi z njegovim igralnim položajem. Srednji zunanji igralci so vendarle malce drugačni. V njegovem primeru je bilo to še toliko bolj izrazito. Bil je pravi ‘mastermind’. Srce in motor vseh ekip, v katerih je igral. Izkušnje, znanje in strast vseh trenerjev je očitno vseskozi vpijal, od kakšnega pa se je tudi naučil, kako se ne dela. Pameten človek zna namreč vsako sodelovanje ob modrem vrednotenju obrniti sebi v prid in izkušnjo izkoristiti,” povzema Lojze Grčman, prepričan o tem, da slovenski selektor še ni rekel zadnje. Kot je pač – rekel.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje