Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slovenske rokometašice danes ob 16. uri čaka zadnja tekma skupinskega dela olimpijskega turnirja proti Švedski. Upanje za napredovanje ohranja osvojitev vsaj točke, v primeru poraza proti močnim Skandinavkam pa se bodo Slovenke poslovile od Pariza. Najizkušenejša med njimi Barbara Lazović pa od rokometnih igrišč.
Bo slovenska ženska rokometna reprezentanca potovala na izločilne boje olimpijskega turnirja v Lille ali ne? Vse bo jasno danes popoldne, morda pa šele zvečer. Slovenke bodo ob 16. uri igrale s Švedinjami, upanje na preboj v četrtfinale pa ohranja osvojitev vsaj točke. V tem primeru Nemčija na tekmi proti Norveški (ob 19. uri) ne sme niti remizirati, Koreja pa na večerni tekmi (ob 21. uri) ne sme zmagati proti Danski.
Če bi Slovenke presenetile in ugnale rumeno-modre, potem lahko Nemke osvojijo največ točko, rezultat Korejk pa je ob tem nepomemben. Če pa Slovenija še četrtič na tem turnirju izgubi, bo olimpijskih nastopov konec. V tem primeru pa bomo danes zadnjič v karieri na delu videli Barbaro Lazović.
36-letnica iz Brežic je namreč pred igrami v Parizu sporočila, da bo po olimpijskem turnirju končala dolgo in uspešno kariero. Desna zunanja igralka, ki je za slovensko reprezentanco prvič nastopila že leta 2008, se je odločila, da ima dovolj profesionalnega rokometa. Poslavlja se kot članica Krima, vrhunec kariere pa je doživela v prejšnjem desetletju, ko je nastopala še za Vardar, Bukarešto in Budućnost. Z makedonskim kolektivom je bila dvakrat blizu osvojitve lige prvakov, toda v letih 2017 in 2018 je doživela poraz v finalu.
Kaj bo počela v prihodnje? V kakšnem stanju zapušča slovenski ženski rokomet? In kako doživlja ves olimpijski pomp? Barbara je na vprašanja Sportkluba odgovarjala ob reki Seni v idiličnem okolju olimpijske vasi.
Kako kot članica slovenske ženske rokometne reprezentance doživljate premierni nastop na olimpijskih igrah?
Res je fantastičen občutek biti v olimpijski vasi. Prvič je to uspelo ženskim rokometašicam, ki smo za po vrh še prva ženska kolektivna zasedba v zgodovini Slovenije na OI. To je res velik uspeh, občutki so fenomenalni. Energija je fantastična, vsi smo ves čas nasmejani. Toda dnevi tečejo tako hitro, saj imamo veliko obveznosti. Prehitro gre mimo vse.
Za vas je to zadnji turnir v karieri, pred igrami ste sporočili, da boste po Parizu končali kariero. Dojemate, da je to to?
Ja, ker sem se psihično pripravila na moj konec. Ko smo se uvrstile na olimpijske igre, sem začela v glavi premlevati, da bi bilo najlepše končati kariero prav v Parizu. Vse, kar bi bilo več, bi bilo preveč. Psihično sem pripravljena, ni me strah končati. Uživam še zadnje dni na rokometnih igriščih, želim si, da kot ekipa na zadnjih tekmah pokažemo pravi obraz.
Torej je odločitev o koncu kariere začela zoreti ob uspešnih olimpijskih kvalifikacijah ali že prej?
Glede na to, da sem že v zrelih letih za igranje rokometa, so bili pomisleki že dalj časa. Odločilne so bile seveda moje poškodbe, ko imaš neke kronične težave, ni več preprosto vsak dan trenirati. Zdaj je pravi čas, da končam. Zavedam se, da bom morala telo uporabljati tudi po teh olimpijskih igrah in po športni karieri, tako da je bilo dovolj.
Kakšni so vaši načrti za naprej, ta preskok je med športniki pogosto kar zahteven?
Najprej me čaka daljši oddih, čeprav vem, da bom kmalu začela pogrešati neko delo. Športniki smo navajeni, da se vedno nekaj dogaja in da smo ves čas pod stresom in deležni čustvenih nihanj. Ampak najprej pa odmor.
Slovenke v Parizu niste samo nastopale, tu je še zgodovinska zmaga proti Koreji.
To je res nekaj posebnega. Mi nismo prišle sem zmagat samo proti Koreji, a se nam ostali načrti niso povsem izpolnili. Lahko bi premagale tudi Dansko, s katero smo igrale na začetku. To je bil prvi nastop na OI, ni bilo enostavno. Kar se je zgodilo proti Nemčiji … Res smo zabredle, igra se nam je povsem porušila. Res zahteven zaključek skupinskega dela, saj vsi vemo, da je skandinavski rokomet najboljši. A smo že večkrat dokazale in pokazale, da lahko igramo z največjimi. Možnosti še vedno obstajajo, ne bomo se predale do konca.
Rokometno kariero končujete kot članica ljubljanskega Krima, motorja ženskega rokometa v Sloveniji. V kakšnem stanju je ta šport tako na klubski kot reprezentančni ravni pri nas?
Ženski slovenski rokomet je zagotovo v vzponu. Dosegle smo zgodovinski uspeh z uvrstitvijo na olimpijske igre, to je največje, kar se je do zdaj zgodilo. Tako moramo nadaljevati, pa čeprav se poslavljam od reprezentance, verjetno ne kot edina. Dela se dobro. V Krimu se res trudijo, da pride v klub še več podmladka. Mladina ima pri Krimu trenutno zelo dobre pogoje, upam, da se bo za nami oblikovalo še več dobrih igralk, ki nas bodo zamenjale.
Olimpijske igre so res nekaj posebnega, tukaj ni le rokometašic, ampak številni športniki. Kaj napovedujete slovenski zasedbi do zaključka iger v Parizu, dočakali smo že prvo zlato kolajno?
Mi spremljamo slovenske nastope večinoma na televiziji. Na terasi hiše v olimpijski vasi imamo velik zaslon, kjer vsi skupaj navijamo. Žal ne moremo spremljati v živo, želele smo si pogledati recimo odbojko in rokometaše, toda problem je, ker se do dvoran voziš po eno uro, to bi nam preprosto vzelo preveč časa. Dan med našimi tekmami pa moramo izkoristiti za regeneracijo. Nismo veliko doživele v živo, a je čar, da skupaj spremljamo naše tekme in se družimo. To so res fenomenalni občutki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!