"Fantje so družina, kolajna je realnost"

FOTO: Profimedia

Slovenska rokometna reprezentanca je na olimpijske igre prišla tiho, brez pompa in brez pričakovanj javnosti po velikanskem uspehu. A zdaj je ekipa Uroša Zormana le še eno zmago oddaljena od raja. Za oceno nastopov izbrane vrste na igrah in pogled v prihodnost smo povprašali tri rokometne delavce.

Slovenija je v četrtfinalu olimpijskega turnirja s 33:28 porazila Norveško. Zasedba selektorja Uroša Zormana je vodila od 10. minute srečanja pa vse do konca.

Z vsem dolžnim spoštovanjem do takratne reprezentance, a drugo mesto na domačem evropskem prvenstvu 2004 bo moralo morebitni olimpijski kolajni kakršnegakoli leska vendarle oddati status največjega rokometnega uspeha katere koli državne izbrane vrste.

Tega se dobro zavedajo tudi vsi naši sogovorniki. Za rokav smo pocukali nekdanjega krilnega reprezentanta Romana Pungartnika, trenerskega strokovnjaka Branka Tamšeta in Simona Razgorja, ki je za slovensko izbrano vrsto nastopal na olimpijskih igrah pred osmimi leti v Riu de Janeiru.

Roman Pungartnik:

“Olimpijski turnir za učbenike! Švede smo dali v žep, sosedom Hrvatom pokazali, da zadnja štiri leta niso na naši ravni, proti Nemcem pa so fantje naredili, kar so pač naredili. Glede na pisanje medijev, da naj bi tisto tekmo nalašč izgubili, so bili fantje motivirani, da se proti Norveški izkažejo. Vse do zdaj je bilo pravilno, prišli smo do raja. Karkoli se bo zgodilo, je že ta polfinale uspeh, sicer pa se je včeraj pokazalo, da se lahko tudi z Danci igra,” je za začetek dejal priljubljeni “Pungi”.

Foto: Jan Gregorc

Pri naslednjemu tekmecu je kot glavno nevarnost izpostavil mlada Mathiasa Gidsela in Simona Pytlicka. “Medalja je realna. Z neko pametno, borbeno igro jim lahko pariramo, Nemcem tudi, s Španijo imamo pa tako ali tako odprte račune s prve tekme OI, ko so fantje lepo povedali, da so se premagali sami. Sanje vsakega športnika so olimpijska kolajna. To bi bilo hkrati tudi povsem zasluženo,” pravi Pungartnik, ki je v dresu izbrane vrste zbral kar 679 zadetkov.

Ko smo ga povprašali o dodani vrednosti te reprezentance, 53-letni Celjan ni skoparil s pohvalami: “Ta ekipa je že praktično tri leta enaka, nespremenjena. Poleg tega bi se bil selektor Zorman pripravljen za dober rezultat skregati s samim seboj, ima pač tak značaj. Hkrati so vsi člani reprezentance končno dojeli, da le s kolektivno igro lahko prideš do uspeha. Ko ima moštvo krizo in recimo zaostaja ali pa nasprotnik povede, ne prihaja več do razpada sistema. Igralci niso želeli reševati stvari z igro 1 na 1, temveč se podredijo moštvu. V oči bode predstava Aleksa Vlaha, ki dosega lahke zadetke, vrhunsko je napredoval.”

slovenska rokometna reprezentanca — Foto: Profimedia

Branko Tamše:

“Kocke so se končno zložile tako, kot je treba, Slovenija igra lep, ustvarjalen in relativno hiter rokomet. Fantje so doktorirali iz obrambe 6-0, imamo vrhunske vratarje, dobro tečemo v protinapade in to so prvine, ki jih v sodobnem rokometu potrebuješ, če želiš narediti kaj več. To več je po mojem mnenju že uvrstitev v polfinale OI,” je dejal dolgoletni trener Gorenja Velenja, ki si je po odhodu iz Našic vzel dopust.

“Fantje so celi Sloveniji dokazali, da so zreli. Napake kompenzirajo z izjemno borbenostjo in fokusom. Z igro reprezentance sem izjemno zadovoljen in uživam v kombinatoriki, razmišljanju, borbi, želji ter fokusu. Vse skupaj začini individualna kakovost, ki pri teh fantih – večino sem tudi sam treniral – nikoli ni bila sporna,” dodaja Tamše.

FOTO: Guliverimage

Kaj pa konec tedna? Bo Slovenija po rokah nosila prvo ekipo, ki se bo z OI vrnila okrašena z leskom okoli vratu? “V polfinalu nismo favorit, a takšen status je imela ekipa praktično na vseh tekmah. Danska je edina, ki na turnirju še ni izgubila. Zakaj se to ne bi zgodilo ravno zdaj proti nam?! Želim si in vem, da bodo fantje zadržali osredotočenost, ki jih je doslej krasila. V tekmo gredo lahko povsem sproščeno in tekmecu naredijo težave. Če Danska ne bo na najvišji ravni, ima Slovenija možnosti za finale,” je konec rokometnega turnirja napovedal Tamše ter dodal, da v primeru uspeha nad Dansko sluti na nekaj, o čemer smo lahko v preteklosti le sanjali. Zlato.

Kot dodano vrednost Zormanove čete je izpostavil povezanost: “Fantje delujejo kot velika srečna in homogena družina. Nikoli ne obupajo, niti v govorici telesa se ne kaže nejevolja, pa čeprav pride do napak.”

Simon Razgor:

“Ne vem, če bi bilo možno do tega trenutka sploh odigrati boljše. Vse tekme, ki so jih fantje dobili, so bile na najvišji ravni, kar je pa še najbolj pomembno: vsi so se dobro zavedali, da je četrtfinale tista ključna tekma. To idejo so imeli igralci, s strokovnim štabom na čelu, več kot očitno v zavesti ter se taktično in psihološko brezhibno pripravili,” je dejal olimpijec izpred osmih let, ki je še posebej pohvalil Aleksa Vlaha in Blaža Janca: “Oba sta na neverjetnem nivoju. Lahko smo presrečni, da igrata za Slovenijo!”

Razgor, ki si je poleg domačega Celja kruh služil še pri beloruskemu Meškov Brestu in Mariboru, je prepričan, da fantje še niso rekli zadnje: “Po izjavah in odnosu sodeč, se fantje zavedajo, da bo zdaj vsaka nova tekma spet najpomembnejša. Upam, da se jim posreči priti do odličja. Če jim uspe, bo to največji rokometni uspeh od slovenske osamosvojitve, saj imajo olimpijske igre največjo težo.”

Med drugim je Simon Razgor slovensko reprezentanco zastopal tudi na olimpijskih igrah v Riu leta 2016.; FOTO: Aleš Fevžer

“Danska je vsekakor favorit turnirja in najtežji nasprotnik. Verjetno si je marsikdo pred OI mislil, da Slovenija nima realnih možnosti za polfinale, fantje pa so pokazali, da se lahko zgodi marsikaj. V polfinalno tekmo ne bodo šli z drugačnim pristopom kot do zdaj. Verjamem, da Dance lahko premagajo, selektor je vzpostavil odlično obrambo, za uspehom se skriva duh sproščenosti. Na olimpijske igre je reprezentanca odšla brez pričakovanj javnosti, a važno je le to, da sami verjamejo. V to, da osvojijo kolajno, verjamem tudi jaz,” je zaključil Razgor.