Ker so se jadralni boji olimpijskih iger, ki se bodo danes končale z zaključno slovesnostjo na stadionu Stade de France, odvijali v Marseillu, je olimpijski podprvak Toni Vodišek največ pozornosti požel šele ob prihodu v Pariz. In se med sprejemom v Slovenski hiši z velikim nasmeškom na obrazu sprehodil skozi zahteven teden.
“Ne bom lagal, vse skupaj je bilo stresno. Počutim se, kot da sem se v tem tednu postaral za par let. Veliko sonca, sopare, predvsem pa čakanja. Tega je bilo toliko, da si ne morete predstavljati. Minute so se vlekle kot ure. Na koncu ni bilo veliko vetra. V štirih dneh smo naredili le sedem regat. Z eno manjšo napako si bil precej zadaj,” je dogajanje na obali Marseilla opisoval novi slovenski jadralni junak Toni Vodišek.
24-letni Koprčan je v finalni del formule kite, ki je v Franciji dočakala debi na olimpijskih igrah, sicer vstopil kot vodilni, saj je v prvih sedmih plovih (če ne bi bilo težav z vetrom, je bilo predvidenih 16) zbral najboljše uvrstitve. A v odločilnih treh regatah je zablestel Avstrijec Valentin Bontus s tremi zaporednimi zmagami, Vodišek pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom.
Pritisk mu je prišel po kožo
“Zadnji dan, priznam, ni bil moj najboljši dan. To ni bilo najboljše jadranje, mogoče mi je pritisk velikega odra prišel malo pod kožo. To se ne bo več ponovilo, vem za 2028. Sem si pa v prvih dneh zagotovil mesto na odru in srebrno kolajno. Nisem razočaran, vedno sem govoril, da si želim kolajno. Nisem pa rekel, da bom zmagal, nisem si postavljal previsokih ciljev. Z željo in trdim delom sem prišel na igre in pokazal, da zmorem. Čeprav s srebrno kolajno, pa sem vsem pokazal, da znam biti tudi na vrhu sveta,” je razložil zgovorni Primorec. In pojasnil, kaj je bilo morda glavno, da se mu okoli vratu ne lesketa zlato odličje.
“Bontus je imel srečo, da sva bila jaz in Maximilan Maeder osredotočena drug na drugega. On pa je bil sam, naredil je, kar je lahko in želel. To je bila največja napaka. Naslednjič ko bomo skupaj v finalu, ne bom pozabil nanj. Max je bil za veliko ljudi favorit, ostale smo morda preveč dali na stran. Končal je na tretjem mestu, čestitke tudi njemu. Ni bilo lahko niti njemu. Premagam lahko kogarkoli, ampak na koncu nisem zlat,” je še dodal drugi Slovenec z jadralno kolajno na OI. Pred tem je to trikrat (dvakrat srebro in enkrat bron) uspelo le še Izolčanu Vasiliju Žbogarju.
V Los Angelesu se vidi višje
Skupaj z ekipo so si slovenski jadralci v Marseillu sicer pripravili sijajno vzdušje z ledeno kopeljo in jacuzzijem, ogromno so tudi pekli na žaru. “Če bi toliko pojedli v restavracijah, bi lahko ostali doma, saj ne bi nič več ostalo v proračunu (smeh, op. p.). Hišo smo imeli blizu mesarja, s katerim smo se hitro spoprijateljili,” je Vodišek opisoval odlične pogoje za bivanje, čeprav daleč od pariškega utripa iger.
Kaj pomeni olimpijsko odličje, še ne dojema povsem, vseeno pa pogleduje tudi že proti Los Angelesu 2028. “Tam se spet vidim na stopničkah, upam, da dosežem še kaj več. Najprej se želim naspati, da me nihče ne zbuja do 12. ure. Kdorkoli me želi videti, pa je dobrodošel v družinskem hotelu, kjer bom preživel te prve tedne,” pa je opisal načrte za kratkoročno prihodnost.
Koper ali Slovenija?
Vodišek je na letošnjih igrah postal drugi nosilec kolajne iz Kopra. Pridružil se je zlati judoistki Andreji Leški. “Sem tudi sam rekel, če smo na OI poslali Koper ali Slovenijo. Ampak potem je še Janja (Garnbret, op. p.) osvojila kolajno (smeh, op. p.),” je zaključil kajtar in dodal, da so OI zaradi svojega pompa veliko zahtevnejše od svetovnega prvenstva, čeprav na drugem nastopa več tekmovalcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!