Po prebitem ledu in osvojeni zlati kolajni Andreje Leški je bila v torek zvečer ena najbolj zaželenih sogovornic njena predhodnica Urška Žolnir Jugovar. Vodja Slovenske hiše si je kljub natrpanemu urniku med drugim vzela čas tudi za Sportklub in priznala, da je bila ob nastopih nove olimpijske prvakinje prav tako nervozna kot gledalci pred zasloni.
Dvakratna dobitnica olimpijskega odličja, ki je bron iz Aten 2004 nadgradila osem let pozneje z naslovom prvakinje v Londonu 2012, je še pred odgovarjanjem na novinarska vprašanja najprej sama bila tista, ki je izzvala zbrane predstavnike sedme sile.
“Kako je vam bilo danes? Ste bili kje blizu? Kako se vam je zdelo? Kakšno je bilo vzdušje? Noro, kajne. Francozi znajo,” je bila navdušena, nato pa se je spomnila svojih nastopov. “20 let je od Aten, to je taka številka, da se kar grozno sliši. Po drugi strani sem pa vesela, da se že 20 let nadaljuje niz olimpijskih kolajn, to pa je zdaj že tretja zlata. Kar pet jih imamo v kategoriji do 63 kilogramov, to je neka slovenska zlata kategorija. S celega sveta dobivam odzive, ki omenjajo številko 63 in slovensko zastavo,” je za uvod dejala Urška Žolnir Jugovar.
London 2012 in prva zlata olimpijska kolajna v judu za Slovenijo. Foto: Profimedia
To je že daleč
Vse nastope Leški je skupaj z člani olimpijske odprave nervozno in živčno spremljala v Slovenski hiši, prav ona pa je bila tista, ki je ostalim razlagala, kaj točno se v posamezni borbi dogaja. “Z veseljem spremljam vrhunski judo, pa ne zgolj kot navijač, ampak tudi opazovalec, ki ve, kaj se v borbi dogaja. Vsi so me spraševali, kaj in kako je bilo v Andrejinih bojih,” je dejala, nato pa priznala, da svojih uspehov ob tem ni podoživljala. “To je že nekje daleč, 12 let je že od Londona. Vmes se je zgodilo že ogromno, v ospredju je nova kariera. Strmim k temu, da bo tudi ta na najvišjem nivoju.”
Novopečena olimpijska prvakinja, ki si je v Slovenski hiši dala duška ob slavju, je navdušila tudi svojo predhodnico. “V borbe je šla zelo osredotočeno, točno je vedela, kaj je treba narediti. Mene je bilo strah, ko sem videla, kdo sta nasprotnici. Alžirka in Mehičanka nista iz Evrope, z njimi nimamo veliko borb, težko je imeti občutek. Takšne tekmovalke imajo po navadi zelo močno energijo. Zelo so močne in kondicijsko dobro pripravljene za prvo minuto, minuto in pol. Če greš čez ta čas, potem streš to njeno moč in lahko greš na naslednjo stopničko. Ampak ja, lahko eksplodirajo, kar se je Andreji zgodilo, ampak točno je vedela, da bo šla čez to. In da ima dovolj časa, da nadoknadi zaostanek,” se je Žolnir Jugovar spomnila na finalni obračun z Mehičanko Prisco Awiti Alcaraz.
Tudi za našo sogovornico je bil najslajši trenutek torka polfinalni obračun, ko je Leški ugnala domačinko Clarisse Agbegnenou in utišala francoske navijače. S skokom na stopničke pa je poskrbela za prvo olimpijsko odličje bežigrajskega judo kluba, vse prejšnje je osvojil celjski Sankaku pod vodstvom Marjana Fabjana.
“Fabi še vedno dela na polno, v ozadju ima dobre tekmovalke. Dve izmed njih sta lani na evropskih dnevih mladih osvojili zlato in bron, kar je dober znak za naprej. Osvajata tudi kolajne v članskih tekmovanjih, tako da podmladek je. Ampak tudi Marjan se je moral malo odpočiti,” se je nekdanjega trenerja dotaknila dvakratna olimpijska prvakinja.
Iz lastnih izkušenj dobro ve, kaj prinaša kolajna zlatega leska na OI. Leški je dejala, da upa, da več pozornosti. Kaj pa ji svetuje tista, ki je orala ledino slovenskega juda? “Naj dobro izkoristi ta val in gre z njim. Judo ni tako zelo prepoznaven. Dvignili smo ga šele z osvajanjem olimpijskih kolajn. Drugače ga nikjer ne bi bilo. Ampak s tem smo povzročili val otrok, ki ga trenirajo. To je tisto, kar potrebujemo: otroke, ki so fizično aktivni, znajo narediti preval in znajo pasti. To je za nas olimpijke potem še večje veselje.”
Foto: Profimedia
Vse od sebe
Kaj pa nekdanja slovenska šampionka svetuje preostalim slovenskim športnikom na teh igrah? “Samo želim, da dajo vedno vse od sebe. Na ta način se po koncu tekme ne bodo spraševali ’kaj če’, ampak lahko rečejo, da je bilo to tisti dan največ in si nimajo kaj očitati.”
Zapletena francoska zakonodaja
Urška Žolnir Jugovar je v Parizu sicer vodja Slovenske hiše, ki stoji v parku La Villette. Kako je doživela prve dni olimpijskega spektakla?
“Celotna ekipa je tu že od 20. julija, saj je bilo treba celo hišo postaviti v petih dneh. Tako infrastrukturno kot vsebinsko je vse, kar je v hiši vidnega, iz Slovenije. Razen ogrodja. Les, vsi elementi, stoli, hrana … Vse je slovensko. Na to smo izjemno ponosni. Ni enostavno vsega tega pripeljati v Francijo zaradi njihove zapletene zakonodaje. Tudi z Mednarodne judoistične zveze so mi sporočili, da so imeli velike težave z birokracijo, da so lahko dvorano uredili po standardih, ki jih zahtevajo.”
Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!