Vlak s priložnostjo za slovo na vrhuncu je že odpeljal. Ilka Štuhec je na tekmovalni ravni bleda senca nekdanje prvakinje. A ko se bo uradno podala v tekmovalni pokoj in bomo spihali prah zadnjih rezultatov, bomo njeno kariero brez omahovanj označili za veličastno in težko ponovljivo.

Prvi televizijski odziv Ilke Štuhec na olimpijsko smukaško predstavo, ki jo je ob zmagi Corinne Suter s kar tremi sekundami zaostanka končala na skromnem 22. mestu, je povedal vse. Še preden bi si v maniri svojega klasičnega obrabnega mehanizma nadela nasmešek, je s skrušenim pogledom, orošenimi očmi in cmokom v grlu priznala nemoč.

Njen zadnji olimpijski nastop je pravzaprav simboliziral njeno smučarsko pot v zadnjih dveh sezonah. Gre za zahtevno obdobje, ko so se ji po glavi še podile šampionske misli, a svojega telesa nikakor ni bila več sposobna pripraviti do smučarskih akcij, s katerimi je navduševala na vrhuncu kariere in izzivala tekmice.

Ilka Štuhec ni več kraljica drsalnih delov, v katerih bi unovčevala prefinjen občutek in vrhunsko drsno podlago svojih smuči. Ni več neustrašna napadalka, ki bi s pritiskom na sprednji del smučarskega čevlja narekovala tempo smučanja, sama sebe porivala na rob ter z nagibi iskala drzne linije. Ni več smukačica, ki že s položajem telesa v pripravah na skok ali ob prehodu v tehnične odseke nakazuje odločnost.

Ob podzavestni smučarski defenzivnosti, podaljšanih zavojih in na trenutke pretirani tehnični robatosti ni konkurenčna najboljšim smukačicam sveta. Za nameček se nikakor ne more otresti stalnih zdravstvenih težav, zato je visok olimpijski zaostanek, ki ga velja vpeti v širši časovni in smučarski kontekst, njena trenutna realnost, spoznanje o nemoči pa boleče. Zaradi dejstva, da ji olimpijski nastop v optimalni pripravljenosti nikoli ni bil usojen, jo lahko trenutek resnice še bolj skeli.

Tik pred poletom v Peking je 31-letna Mariborčanka priznala, da je ob slabših rezultatih – v zadnjem letu se je na 22 tekmah svetovnega pokala le enkrat zavihtela v deseterico – pomislila na to, ali ji tekmovalni trend namiguje na smučarsko upokojitev. A se je kaj hitro prepričala, da tovrstne misli načenjajo tekmovalno osredotočenosti.

Zdaj bo nedvomno napočil tudi trenutek, ko si bo Ilka Štuhec morala naliti čistega vina. S svojo kariero nikomur ne odžira mesta na tekmah in v ekipi, saj prave naslednice še lep čas ne bo imela. Zaledje je namreč zastrašujoče skromno. Tudi Ilikini reprezentančni kriteriji niso sporni. Prav ima tudi, ko poudarja, da izpostavlja svoje telo. Zato gre v prvi vrsti za pogovor s seboj in ožjim delom svoje ekipe. Da se njen tekmovalni čas izteka, je kot na dlani. Pri tem vprašanju si ne zatiska oči. Gre le za vprašanje trenutka za slovo.

Morda je kdo v Pekingu še videl priložnost, da na povsem novi progi s pomočjo izkušenj in tekmovalnega instinkta izsili rezultat. A realnih možnosti za tovrsten labodji spev, s katerim bi Ilka Štuhec v vitrino dodala edino manjkajočo smukaško lovoriko in učinkovito sklenila kariero, ni bilo.

Vse bolj postaja jasno, da se Štajerki po zadnji poškodbi ni uspelo vrniti na šampionsko raven. Rezultati zadnjih tekem obenem tudi ne osrečujejo smučarke, ki je pred leti merila na sam vrh. A ko bo, morda že prihodnji mesec ali v skrajnem primeru čez eno leto, prišel trenutek za slovo, bo slovenska smučarska javnost nedvomno znala odstraniti rezultatski plevel zadnjih mesecev in se prebiti do jedra. Ta pa priča o izjemni smučarski karieri, dveh naslovih smukaške svetovne prvakinje, dveh malih kristalnih globusih in skupno devetih zmagah v svetovnem pokalu. Več jih ima med njenimi rojaki le Tina Maze.