"Kitajska bo po koncu olimpijskih iger še močneje in bolj izdatno razvijala zimske športe," pred petkovim odprtjem ZOI 2022 v Pekingu poudarja nekdanji olimpijec, uspešen alpski smučar in poznavalec kitajskih razmer Andrej Miklavc.

Pred 30 leti je bil Andrej Miklavc član prve slovenske samostojne olimpijske odprave. Nato je nastopil še na ZOI 1994 in 1998, štiri leta pozneje pa je tekmovalne smuči postavil v kot. Dolgo je verjel, da se bo letos v Pekingu vrnil v olimpijski vrvež. Gostiteljico iger je namreč zaradi številnih kitajskih poti v zadnjih letih dodobra spoznal. A zaradi nadaljnjih strogih ukrepov, ki jih narekuje koronavirus, in posledično ohromljenih iger bo boje za olimpijska odličja spremljal v domači dnevni sobi.

“Verjamem, da bodo olimpijske igre organizirane na vrhunski ravni. Verjetno bomo deležni številnih tehnoloških presežkov. Za športnike bo to netipična in zahtevna izkušnja. Zaradi vseh protokolov bo proces, ki ga mora športnik med velikimi tekmovanji opravljati, spremenjen,” pripoveduje nekdanji alpski smučar, ki se lahko pohvali tudi z zmago v svetovnem pokalu.

Kitajci spoznavajo zimske športe

Ob poznavanju kitajskega načina delovanja in tamkajšnje športne kulture je prepričan o tem, da po 20. februarju, ko bo ugasnil olimpijski ogenj, Kitajci ne bodo odmislili zimskih športov. “To je šele začetek,” pravi in dodaja: “Ne vem sicer, kakšna bo usoda steze za bob. A če govorimo o smučiščih in središču za nordijske discipline, verjamem, da bo namembnost prizorišč v prihodnjih letih dobila nove dimenzije.”

“Šport je za Kitajce izjemno pomemba oblika socializacije. Oni ne posedajo po kavah, se redko obiskujejo na domovih … Zato so lahko zimski športi zanje tudi močna socialna komponenta. Bolj kot tekmovalna,” poudarja Miklavc in dodaja, da so na Kitajskem postavili že 18 dvoranskih smučišč in drsališča uredili v vseh večjih mestih.

Kot dejstvo, ki ga nikakor ne gre spregledati, pa osvetljuje podatek o tem, da država po novem spodbujanja tudi zunajšolsko ponudbo otroško-športne dejavnosti in uvaja možnost tržnega upravljanja z obstoječo športno infrastrukturo. Kitajska bo torej tudi velika športno-poslovna priložnost.

Poslovna priložnost

“Zaradi velikosti države in populacije bo, ne glede na raven, to močna tržna orientacija. A kdor se bo tam poskušal dokazati, bo moral prehoditi zahtevno izkustvena pot. Gre za izjemen potencial, a zelo zahteven trg. Treba je spoznati in razumeti njihovo kulturo ter način odločanja,” pravi in dodaja: “Na Kitajskem mora biti aktivnost vedno podprta z najvišje ravni, torej z vladne strani. Na koncu pa je za posel pomemben odnos človek-človek. Osebni stik je nad vsemi računalniki in telefoni.”

Andrej Miklavc je s Kitajsko med drugim povezan kot eden od osmih ambasadorjev Mednarodnega olimpijskega komiteja v projektu ”Verjemi v šport”. Predaval je na več uglednih kitajskih univerzah, bil je govorec na mnogih forumih. Na Kitajskem je bila prevedena tudi njegova knjiga Šepetalec športnim otrokom.

“Na Kitajskem sem bil primoran spoznati in sprejeti bistveno širši vidik. Kultura, način odločanja, potek delovanja … To je učna ura, ki je mnogi niso želeli ali znali sprejeti,” poudarja nekdanji slovenski smučarski reprezentant, ki ne skriva, da je imel v luči ZOI 2022 tudi še precej višje ambicije.

Kitajski način

V slovensko-kitajskem športnem sodelovanju je videl velik potencial, in sicer na področjih izobraževanja in podpore v zimskih športih, razvoja zimsko-športne infrastrukture, svetovanja in managementa v športu ter kadrovskega sodelovanja. Osnoval je tudi načrt kitajskega športnega centra v Sloveniji, za katerega je našel celo potencialnega investitorja. Toda …

“Ena od težav je bila, da med državama ni bilo uradno sklenjenega sodelovanja na področju športa. Dejstvo pa je, da se Kitajci mednarodno povezujejo na zelo formalen način. Pri njih je tudi vrhunski šport oziroma šport na splošno domena vlade. V drugih državah pa večinoma razvoj športa narekuje trg,” pojasnjuje Miklavc, ki je podrobno spremljal aktivnosti gostiteljev ZOI 2022.

“Kitajska je sklenila veliko formalnih povezav, toda operacionaliziranih oziroma poslovno izvedenih je bilo bistveno manj aktivnosti, kot smo v Evropi pričakovali. Svoje je nato storil še koronavirus. Poleg tega bodo Kitajci vedno delali na kitajski način. Lahko jim ponudite pomoč pri sestavi vsebin, ne morete pa jim določati dela,” dodaja Miklavc, prepričan o tem, da se bo v prihodnje na Kitajsko še vrnil in unovčil mrežo poznanstev.