Robert Kranjec: Če slabo skačejo, sem kriv jaz

Peking 2022 11. Feb. 20226:00 > 8:461 komentar
Delite:
Foto: Egon Parteli

Smučarskih skokov, kot sam pravi, ne pogreša več, a je v šport ostal vpet kot nepogrešljivi člen, ki deluje iz ozadja. Robert Kranjec je nosilec bronaste kolajne z olimpijskih iger 2002 v Salt Lake Cityju, krojač smučarskih skakalk in skakalcev, v prvi vrsti pa oče in mož.

Delo krojača skakalne reprezentance je bilo nekaj, v kar ga je potegnil Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki pri Smučarski zvezi Slovenije.

Najprej je bilo mišljeno, da “obleko” ukroji le članom A reprezentance, potem pa so ga vpregli v kar za vse starostne kategorije, tako pri fantih kot dekletih.

Navdušenje strokovnih štabov nad Robijevimi veščinami ne čudi. Navsezadnje je na svojem področju ekspert, saj je med treniranjem skokov pridno obiskoval srednjo tekstilno šolo. Njegovo mnenje o ponedeljkovem fiasku nekaterih reprezentanc na mešani ekipni tekmi na ZOI smo že objavili, v nekoliko daljšem pogovoru, ki je pred vami, se posvečamo bolj splošnim temam.

“Leteči Kranjec” je odgovarjal medtem, ko je s škarjami rezal penast material, iz katerega so pozneje sešiti kombinezoni.

Vidi se, da ste zelo zaposleni. Je to delo le za slovensko reprezentanco ali tudi za koga drugega?

Ne, le za slovensko reprezentanco, vse selekcije oziroma kar spada pod skakalno šolo (SK Triglav Kranj, op. a.) ter za nekatere ostale slovenske klube. Naredil sem tudi kombinezone za Romune, tam sta sicer le dva, ampak je pa seveda razlika med našim in njihovim dresom. No, tukaj poudarjam, da za tujce, recimo delal sem tudi za Kitajce, ne sešijem tako, kot za naše.

V čem je razlika?

Kroj dresa. Oblike so druge. Tisti, ki delamo drese, dobro vemo, na kaj moraš biti pozoren, da je dres čim bolj aerodinamičen, zajame čim več zraka. Tujcu tega ne boš razkrival.

Tako, kot kuhar ne razkriva recepta za jedi…

Točno tako (smeh).

Opažamo, da so kombinezoni veliko bolj pomembna komponenta skokov, kot bi si športni laik to lahko predstavljal.

Ah, ne le da so pomemben, ampak so daleč najpomembnejši.

Kratek stik v ZDA

Kranjec nam je postregel z zanimivostjo, da je dan po uspehu na ZOI 2002 prišlo do nesoglasja med Petrom Žonto in Primožem Peterko. “Ko smo v Salt Lake Cityju prejeli kolajno, je prišlo med nami do prerekanja, že naslednji dan smo se temu smejali. Vam povem po pravici, da se sploh ne spomnim več, za kaj je šlo. Primož in Peter sta imela nek spor, z Damjanom sva posegla vmes in stvar smo elegantno rešili,” se spominja Kranjec.

Se mogoče bronasta ekipa iz Salt Lake Cityja še kdaj sreča zavoljo starih dobri časov?

Na žalost ne. S Primožem (Peterko) se veliko slišiva, s Petrom (Žonto) tudi, niti z (Damjanom) Frasom nisva izgubila stika. A da bi se dobili v živo… To žal ne. Vsak ima svoje življenje. Bi bilo pa fino, da bi se dobili.

Vsi orli za medaljo

Kaj boste rekli na slovenske uspehe v Pekingu? Športniki nas že kar nekoliko razvajajo.

Večina športnikov gre v Peking z mislijo na odličja. Vse te kolajne so lahko za celoten slovenski šport samo plus. Zelo sem vesel. Tudi zato, ker bi jih bilo lahko celo več.

Pred vrati je konec tedna in posamična ter ekipna tekma na veliki skakalnici. Kot krojač A reprezentance se takole z daljave čutite močno vključenega, kajne?

Vsi štirje naši skakalci, ki so načrtovani za posamično tekmo, imajo na dober dan možnost “ujeti” kolajno. Samo vprašanje kdo bo imel svoj dan.

Robi Kranjec v svoji delavnici; Foto: Egon Parteli

Kaj menite o nekoliko drugačnih olimpijskih igrah? Povsod maske, posebne jedilnice z ločenimi prostori, prostovoljci v skafandrih, testiranja na vsakem koraku … Bi bili sploh pripravljeni iti na takšne igre, če bi bili mlajši?

Kot športnik to sprejmeš. Tako ali tako že dve leti hodimo naokoli v mehurčku. Ko si enkrat tam, se osredotočaš le še nase, na treninge. Je pa res, da najbrž ni prijetno.

Kam lahko napreduje oprema, smuči, čevlji? Kombinezon ste vmes tudi luknjali.

Prevladuje mnenje, da razvoj ne more iti nikamor več, pa temu ni tako. Pri kombinezonih je največ odvisno od materiala, preluknjati se jih ne sme več. Luknjali smo jih samo zato, ker nismo dobili dovolj prepustnega materiala. Smuči se razvijajo počasi, čeprav so “dile” že 20 let videti enako. Čevlji? Starokopitni so še zmeraj najboljši. Preizkušali so karbonske, pa se ni obneslo. Ne vem, no, obuvalo mora pri skokih dihati s teboj, ne pa kot “pancar” za smučanje.

Se še kaj slišite z vašim nekdanjim kolegom iz reprezentance Primožem Rogličem?

Nekaj časa ne, ker je na pripravah. Nazadnje sva se pogovarjala nekaj dni po Dirki po Franciji. Ko imajo športniki priprave, jih ne želim motiti, naj bo fokusiran.

Ali kaj pogrešate smučarske skoke?

Ne, jaz sem svoje oddelal. Kdaj grem tudi na kakšno tekmo s fanti, tako da sem ves čas zraven.

Kdaj vam je bilo v karieri najtežje?

Zmeraj je težko, ko ti ne gre, kadar se boriš sam s sabo in slabimi rezultati. Ko to krizo premagaš, je za športnika to vedno najboljši občutek. Poškodbe recimo veliko lažje sprejmeš, ker so sestavni del športa in na njih ne moreš vplivati.

Hčerka na poletne OI?

Zlasti mlade generacije, ki vas niso spremljale celo kariero, bo zagotovo zanimalo, zakaj ste vedno zasijali, ko je turneja zavila na letalnice.

Zrak sem vedno zelo dobro čutil, čeprav bi ob tem rad poudaril, da sem bil na OI na srednji skakalnici šesti, na velikih skakalnicah nikoli tako dober. Če sem bil v formi, sem dobro skakal tudi na manjših napravah. Dejstvo pa je, da se na večjih skakalnicah v zraku lažje odpravijo kakšne napake z mize, na manjših pa za kaj takega zmanjka časa.

Hčerkico Piko ima Robert tudi vtetovirano na levo roko; Foto: Egon Parteli

Imate hčerkico, ki ste si jo ovekovečili na svoji nadlahti. Ste jo morda že usmerili v šport? To bi bila res izjemna svetovna zgodba, da ima Slovenija smučarsko skakalko temne polti.

Pika že peto leto trenira atletiko pri AK Triglav Kranj, tam se igra in razvija.

V kakšni posebni disciplini? Je to morda skrivnost?

Ne, za zdaj so to še tako mladi otroci, da gre vse skupaj preko igre in ti mladi še niso usmerjeni v točne discipline. Bolj ali manj razvijajo koordinacijo, ravnotežje in hitrost.

Smučarski skoki je ne zanimajo, se lahko kasneje v to še usmeri?

Pa saj je že skočila na eni majhni skakalnici, ampak … (vzdih). Moje mnenje oziroma kar moj predlog je, da naj se s smučarskimi skoki ne ukvarja.

Zakaj?

Nima primerne postave za smučarske skoke.

Ampak lahko bi postala prva temnopolta skakalka s točko za svetovni pokal, mar ne?

Vem, da so imeli Švicarji nekoga, zdi se mi, da je tudi v francoski reprezentanci nekdo. Saj ni pomembno. Dejstvo je, da Pika nima primerne konstitucije telesa. Ima predolge noge, je tudi dokaj mišičasta, za skoke pa to ni ravno primerno.

Robert Kranjec; Foto: Egon Parteli

Potujoči šivalni stroj, solatni “doping”

Dotakniva se še malce kombinezonov. Med ekipno tekmo smo se vsi športni zanesenjaki zbali, da bo diskvalificiran nekdo iz slovenske ekipe. Ste se pred sklepnima skakalnima preizkušnjama slišali s trenerjem Robertom Hrgoto, da se ne bi kaj takega slučajno primerilo na zaključnih tekmah?

Po ekipni tekmi smo se slišali, ampak ne vem, zakaj bi bila to težava. Tako ali tako imamo na prizorišču šivalni stroj. Pred odhodom na skakalnico se drese ukroji, da ustrezajo. Če se pena kaj raztegne, se zadeva lepo pošije in je stvar rešena.

Vsak reprezentant je na prizorišče olimpijskih iger vzel 4 kombinezone.

S seboj ste jim zapakirali šivalni stroj?

Da, plastičen ročni stroj in ga lahko nosiš naokoli.

Je potem za posameznega skakalca za vsako tekmo nared nov dres?

Naši tekmovalci A reprezentance imajo skoraj za vsak tekmovalni vikend svetovnega pokala na voljo nov dres. Za olimpijsko tekmo vzamejo tistega, ki mu najbolj zaupajo.

Še zmeraj nam ne gre iz glave, da je na tako pomembni tekmi, kot so olimpijske igre, glede kombinezona tvegalo toliko ekip. Je kombinezon na koncu res tisti, ki dela razliko? Bi rekli, da je enako pomemben kot lopar pri tenisu?

Da, saj pravim. Če tekmovalci slabo skačejo, sem potem jaz kriv, ker slabo šivam. Dovolj vam pove podatek, da se v naši reprezentanci največ pogovarjamo prav o dresih. Pač smo tak šport, veliko zaupanje gre v materiale in kombinezone.

Foto: Egon Parteli

Včasih je obseg s kombinezonom lahko do 6 cm odstopal od tistega obsega brez njega?

Drži, potem se je nekaj časa eksperimentiralo tudi s povsem oprijetimi kombinezoni. To je tista sezona, ko si je marsikdo potrgal kolenske vezi.

Pa skakalce, poleg materiala, v izteku testirajo tudi na prepovedana poživila?

Prepovedana poživila na kaj? Solato? Mi ne potrebujemo “dopinga”, skakanje ni vzdržljivostni šport, temveč panoga, kjer je pomembna predvsem eksplozivnost.

Komentari

Vaš komentar