Foto: Uroš Skaza

Celjska rokometna prevlada je končana. Po sedmih zaporednih naslovih grofov so v Velenju letos maja znova odpirali šampanjec. A če smo morda pomislili, da bo s statusom državnih prvakov za ose zdaj vse lažje, smo se nekoliko zmotili. Rokometni klub Gorenje je na začetku nove poti, ko so določene stvari prišle celo prej, kot so v Velenju pričakovali. O prihodnosti, načrtih, ciljih in željah smo se pogovarjali z direktorjem aktualnih rokometnih prvakov Janezom Gamsom, ki se je v razgibanem pogovoru dotaknil tudi širših tem, kot so vzgoja novih generacij, razmer v slovenskem športu, prihodnosti sveta in družbe ...

Naziv direktor kluba se sliši pomembno, pompozno. A vsakdanjik Janeza Gamsa je redko povezan s poslovnimi kosili, sestanki v salonih in obiskovanji družabnih dogodkov za pomembneže. Od leta 2018, ko je prevzel funkcijo direktorja, so njegove vsakodnevne obveznosti vezane predvsem na operativno delovanje kluba.

“Težko pravzaprav na daljavo ocenjujem svoje delo, ker sem ves čas v nekakšnem tunelu operativnih obveznosti in je težko od zunaj pogledati celotno sliko naših dosežkov. Podobno je bilo lani po osvojenem naslovu, ko praktično ni bilo časa za slavje, ker smo takoj začeli pripravljati prijavo v Ligo prvakov. Za mano so tri polne sezone, v prvi smo osvojili pokalni naslov, v drugi bili blizu napredovanja v drugi krog Lige Evropa, v tretji pa osvojili državni naslov, edini grenak priokus ostaja zaradi poraza proti AEK-u v pokalu EHF.”

Direktor Gorenja Janez Gams se zaveda, da je klub kadrovsko podhranjen, zato tudi sam pomaga pri operativnih nalogah. Foto: Uroš Skaza

Rokometni klub Gorenje je že vrsto let odvisen predvsem od uspešnosti mladinskega pogona, ki je temelj članske ekipe. “Na delo v tem segmentu sem zagotovo ponosen. Z obema najstarejšima selekcijama, kadeti in mladinci, letos realno kandidiramo za naslov prvaka, kar mislim da je dober pokazatelj prihodnosti članske ekipe. V letnikih 2003 in 2005 imamo nekaj največjih talentov v Sloveniji,” je prepričan Janez Gams.

Mladinska ekipa RK Gorenje Velenje s šestimi zmagami na šestih tekmah trenutno vodi na lestvici mladinskega prvenstva. S tekmo več imajo Velenjčani tri točke prednosti pred Celjani. Mladince vodi nekdanji rokometaš članske ekipe in državni reprezentant Marko Oštir.

Tudi kadetska ekipa je za zdaj stoodstotna. 5 tekem, 5 zmag, to je izkupiček, ki jo uvršča na vrh lestvice predtekmovanja v kadetskem prvenstvu, v skupini so še Ribnica, Ormož in Kronos iz Logatca. Kadetsko ekipo vodi Borut Plaskan.

Evropski cilj? Čim dlje kandidirati za uvrstitev v izločilne boje

V letošnji sezoni so Velenjčani edini slovenski predstavniki v evropskih tekmovanjih. Liga Evropa je v zadnjih letih postala zelo močno rokometno tekmovanje, letos Gorenje čaka nekaj spektakularnih tekem. Prva je že odigrana, favorizirani Magdeburg je iz Velenja odnesel točki (27:31), v nadaljevanju sezone bodo v Rdečo dvorano prišli še švedski Savehof, španska La Rioja, francoski PAUC Handball in hrvaška ekipa Nexe iz Našic.

“Lahke skupine v tem tekmovanju ni. To tekmovanje je na ravni Lige prvakov iz časov, ko je bilo v tem tekmovanju 24 klubov. Magdeburg je na svetovnem klubskem prvenstvu premagal Barcelono in Aalborg, lanskoletna finalista Lige prvakov, in dokazal, da gre za eno najboljših ekip na svetu. Tu so še predstavniki Francije, Španije, Švedske, atraktiven nasprotnik iz Hrvaške … Čakajo nas zanimive tekme, če smo pravi, lahko premagamo kakšnega od teh močnih nasprotnikov, če nismo, nas lahko premaga tudi kakšna povprečna slovenska ekipa. Vsako tekmo moramo iti na glavo, naš cilj je, da do konca kandidiramo za uvrstitev med šestnajst najboljših,” ocenjuje direktor velenjske ekipe.

Lovorike RK Gorenje:

Državni prvaki: 2008/2009, 2011/2012, 2012/2013, 2020/2021

Pokalni prvaki: 2002/2003, 2018/2019

Slovenski superpokal: 2009, 2011, 2012

Ker Velenje kot državni prvak nastopa v Ligi Evropa, Slovenija nima predstavnika v Ligi prvakov. Gorenje je ostalo pred vrati elite in čakalo na odločitev Evropske rokometne zveze v primeru Vardarja. “Prve informacije so bile zelo skope. Nismo natančno vedeli, za kakšen spor gre med Makedonci in EHF-om. Po pogovoru s Stašem Skubetom, ki je igral v Vardarju, sem spoznal, da so v klubu dolžni določene zneske bivšim igralcem. EHF je pritisnil nanje in Vardar je z devetimi oziroma celo desetimi igralci tik pred zdajci dosegel dogovor ter dobil zeleno luč za nastop v Ligi prvakov.”

V Velenju želijo čim dlje ostati v boju za napredovanje v Ligi Evropa. Foto: Uroš Skaza

Direktor velenjskega kluba je zadovoljen s tem, da so v klubu storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi igrali Ligo prvakov. “Največja rak rana slovenskega rokometa je infrastruktura. Primerne kapacitete za pravi rokometni šov imata samo dve dvorani v Sloveniji, ena je v Ljubljani in druga v Celju. V dogovoru z upravnim odborom, generalnim sponzorjem in mestno občino smo se odločili, da je Gorenje klub iz Velenja in da se prijavimo z našo Rdečo dvorano. Za dvajsetminutni obisk gospoda iz Dunaja smo teden dni garali, da je bila v najboljšem možnem stanju in dobili smo več točk kot kadarkoli prej. Iz spoštovanja do lokalnega okolja in navijačev pa tudi rivalov iz Celja ter v izogib provokaciji, da v njihovem domovanju igramo Ligo prvakov, smo se odločili ostati v Velenju.”

Gorenje ne bo super bogat klub, stavijo na organsko rast

V povezavi z morebitnim igranjem Lige prvakov so lani v rokometni javnosti odjeknile tudi novice, da generalni sponzor Hisense povečuje vložke v rokometni klub, ki bi tako naenkrat postal eden izmed najbogatejših klubov v Evropi. Govorice so v klubu hitro zanikali, s podjetjem Hisense Gorenje pa se sicer ravno v tem obdobju pogovarjajo o novi dolgoročni pogodbi.

“Aktualna večletna pogodba se izteče po koncu sezone. Zavedati se moramo, da se veliki sponzorji oziroma mednarodne korporacije za vložke v šport odločajo na podlagi finančnih parametrov oziroma številk. Pri slovenskih podjetjih v lokalnih okoljih je to nekoliko drugače in tu lahko tudi mi veliko ponudimo. Hisense je multinacionalka svetovnega merila, slovenski trg zanje ni tako pomemben, zato moramo znati predstaviti prednosti našega sodelovanja skozi lokalni vidik. Ravno naslednje leto bo 30 let, odkar je Gorenje generalni sponzor kluba in verjamem, da se bo to sodelovanje še podaljšalo.”

Na proslavi lanskoletnega naslova državnega prvaka so klub obiskali tudi predstavniki kitajskih lastnikov Gorenja.

Družba Hisense z znamko Gorenje sicer že nekaj let prepoznavnost blagovne znamke na evropskem trgu gradi tudi skozi vložke v rokomet, predvsem na ravni Lige prvakov. “To je drug vidik sponzorstev, tu so možnosti finančnega povratka sredstev za sponzorja večje. Mi bi bili s tega vidika zanimivi samo tako, da bi napadli naslov evropskega prvaka, kar pa je seveda nerealno. Pri evropskih velikanih je plača enega rokometaša takšna, kot je naš celoten proračun. Je pa zagotovo dobro za nas, da znamka Hisense gradi prepoznavnost skozi šport.”

Ubranitev naslova je želja, ne zahteva

Ekipa Gorenja se skozi prestopni rok ni veliko spreminjala. Miha Kavčič je odšel v Našice, sicer pa sprememb v kadru praktično ni bilo. So v klubu sledili pregovoru, da se “zmagovalnega konja ne menja”? “V lanski sezoni se je resnično pokazalo, da ima ta ekipa velik potencial. Tudi letos je povprečna starost ekipe 23 let, pri čemer imamo zelo izkušenega igralca v Davidu Miklavčiču, preostanek ekipe pa sestavljajo fantje, ki imajo le nekajletne izkušnje v prvi slovenski ligi oziroma članski konkurenci. Cilj je, da ekipa ostane skupaj ne le letošnje leto, ampak tudi v prihodnje. Da bomo zadržali najboljše posameznike pa bomo potrebovali tudi pomoč generalnega sponzorja. Želimo si, da bi ta ekipa še štiri ali pet let organsko rasla in navduševala naše navijače.”

Kje Janez Gams Gorenje vidi čez pet let?

Začetek sezone za Gorenje ni bil idealen. Začelo se je s porazom na derbiju v Trebnjem (24:25), brez točk so se Velenjčani vrnili tudi iz Škofje Loke (26:28). Kljub slabšemu začetku v klubu niso zagnali panike. “Tega smo zdaj že nekako vajeni. Razpored ni bil enostaven, v prvih dveh krogih smo odšli na dve težki gostovanji. Trimo je glede na vložke zagotovo eden od glavnih kandidatov za naslov, tudi v Škofji Loki pa imajo izkušeno ekipo in lahko soigralci med seboj igrajo praktično miže. Jasno, nismo bili zadovoljni, začeli smo z zaostankom za tekmeci, ampak zdaj nam gre bolje. Prihajajo pomembne tekme, skušali bomo zmanjšati razliko, mrtve pa bomo šteli v mesecu maju.”

Dodano težavo pri lovljenju zaostanka za tekmeci bi lahko predstavljal tudi zgoščen evropski ritem tekem. Janez Gams izpostavlja tudi morebiten drugačen scenarij: “Že na začetkom sezone smo vedeli, da bomo imeli vsaj deset tekem več od tekmecev. A po drugi strani, če ne bo poškodb, je lahko to tudi prednost. Za igralce je najlažje igrati tekme. Ena tekma na teden, na katero se pripravljaš nekaj dni, je lahko prava muka. Če se zgodijo dobri rezultati in če se dovolj hitro regeneriraš, potem te lahko tak ritem celo nekako “nosi” iz tekme v tekmo in je lahko to celo tvoja prednost.”

Janez Gams si želi sezono s čim manj poškodbami, kar bi vodilo v čim več zmag. Foto: Uroš Skaza

Je za aktualne prvake edini cilj sezone naslov prvaka? “Glede na neizkušenost ekipe težko garantiramo naslov prvaka, lahko pa jamčimo, da bomo na vsaki tekmi dali vse od sebe. Tudi poraza v prvenstvu nista prišla zaradi pomanjkanja želje, ampak zaradi detajlov v ključnih trenutkih tekme. Seveda si želimo biti znova prvaki, ampak biti moramo realni.”

Serviser, ki želi ustvariti kar najboljše pogoje za igralce

Ko smo se z direktorjem velenjskega kluba pogovarjali na zadnji tekmi lanske sezone, je načrtoval, da bo do konca koledarskega leta zaključil z delom na mestu direktorja in pozicijo predal Davidu Miklavčiču, ki se počasi z rokometnih parketov seli v pisarne. Državni naslov je načrte nekoliko spremenil. “Plan prehoda na novo operativno vodstvo je bil sprejet že nekaj časa nazaj, a se je vse skupaj z naslovom zamaknilo za nekaj časa. Na tej poziciji ostajam do konca sezone. Toda poudarjam, rokometni klub nisem jaz, rokometni klub so igralci, mi smo njihov servis. Dobri serviserji pa se bodo vedno našli.”

O pomembnosti tega, da v slovensko okolje vrnemo uspešne posameznike, ko zaključujejo kariero

Hitro po koncu rokometne kariere, ki jo je nekdanji rokometaš slovenjegraškega Preventa in Gorenja končal po sezoni 2016/2017, se je Janez Gams podal v funkcionarske vode. Kakšen je njegov širši pogled na stanje slovenskega rokometa v zadnjih letih?

“To je zelo nehvaležno vprašanje. Vsak, ki dela v določenem športu, ima neko mnenje o tem, kaj je dobro in kaj je slabo. Osebno vsakemu posamezniku, ki želi slišati moje mnenje o določeni temi, to povem precej naravnost. Se pa zagotovo jasno vidi, da slovenski šport ni sistemsko rešen. Dobre zgodbe so na plečih posameznikov, ki so zaljubljeni v šport. Ampak ti ljudje niso večni. V našem prostoru je nogomet edini šport, ki lahko živi sam od sebe, vsi ostali športi so odvisni od države in tu pogrešam konkretne korake v pravo smer. Ne smemo pozabiti, da za promocijo Slovenije nihče ne more narediti toliko kot šport. Dejstvo pa je, da tudi Luke Dončića ne bi bilo, če ne bi pri dvanajstih letih z njim delal trener, ki je bil za delo nagrajen zgolj s sendvičem in plačanimi potnimi stroški. Slovenski šport poganjajo prostovoljci, zanesenjaki v lokalnih kolektivih, ki pa ustvarjajo velike zvezde. Ampak dolgoročno bodo seveda želeli biti pošteno plačani za svoje veliko in pomembno delo.”

O tem, ali lahko tudi rokomet ustvari takšno zvezdo, kot je Luka Dončič

Brez novih Dončićev, Ronaldov, Rogličev in Pogačarjev bodo otroci izgubili interes za šport

Ko je Janez Gams vstopal v svet športa in rokometa, je bil svet precej drugačen kot je danes. Glavno bogastvo Gorenja so mladeniči iz rokometne šole, zato nas je zanimalo, kako direktor kluba opazuje družbene spremembe, ki vplivajo na življenja in športni razvoj novih generacij?

“Naši starši so bili jezni, ker žoge praktično nismo dali iz rok, današnji so veseli, če jo otrok sploh kdaj prime v roke in se nekoliko odlepi od telefona. Stvari se res neverjetno hitro spreminjajo. Ko sem bil mlad, smo cele dneve preživeli na igrišču, konec tedna pa smo komaj čakali domače tekme lokalne ekipe. Danes pa moraš mladino včasih skorajda prisiliti, da pride na tekmo. Ne glede na to, se pri določeni starosti pokaže, da tisti, ki ima talent in voljo, tistemu bo uspelo. Klubi lahko naredimo svoj prispevek k temu, da igralcu ponudimo varno okolje za športno rast, trenerje, ki so tudi pedagogi, največjo vlogo pa imajo starši.”

Oče treh otrok priznava, da ima šport neverjetno pozitivne učinke na razvoj mladine. “Vsi moji otroci so že vpeti v šport. Družba, ki je vključena v športne aktivnosti, je izjemno pozitivna. Pogovarjajo se o različnih temah, tudi o YouTubu in TikToku, ampak ne pogovarjajo pa se samo o tem, tako kot določen del mladine, ki ni vključen v šport. Predpogoj za to, da imajo otroci zanimanje za šport pa so uspešne profesionalne ekipe. Če otroci ne bodo imeli vzornikov, kot so Ronaldo, Dončić, Roglič in Pogačar, bodo v najstniških letih izgubili zanimanje za šport,” v zaključku pogovora razmišlja Janez Gams.

Preverite še, koga je naš sogovornik vključil v idealno ekipo svojih nekdanjih soigralcev

Brez novih Dončićev bodo otroci izgubili zanimanje za šport