Slovenske rokometašice se trenutno borijo za čim boljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu, hitro pa se bliža tudi moško evropsko prvenstvo, ki ga bo med 10. in 28. januarjem gostila Nemčija. Član slovenske reprezentance je tudi Tilen Kodrin, ki si trenutno kruh služi v nemški Bundesligi pri Gummersbachu.
29-letnik, sicer otrokom RK Celje Pivovarna Laško, se je v eno izmed najmočnejših lig na svetu preselil lani in v njej odigral že 47 tekem ter dosegel 116 golov. Od leta 2016 naprej je tudi član slovenske reprezentance, ki se bo januarja borila tudi za preboj na olimpijske igre v Parizu prihodnje leto. “V reprezentanco sem prišel po zaključenem olimpijskem ciklu 2016. Olimpijske igre so enkrat na štiri leta, priložnost za nastop na njih se morda ponudi le enkrat v karieri. So moja velika želja,” o morebitnem vrhuncu reprezentančne kariere razmišlja Kodrin.
V nemško ligo se je podal po dolgih letih igranja za Celje, ki ga zaradi stare evropske slave tudi v Gummersbachu dobro poznajo. “Tudi moj trener rad govori o Celju, kjer je v ligi prvakov velikokrat igral in tam tudi izgubljal. Pravi, da je bilo v Zlatorogu vedno težko igrati,” o povezavi njegovega trenerja Gudjona Valurja Sigurdssona s Celjem razkriva Kodrin, ki je za člansko ekipo 26-kratnega slovenskega prvaka igral med letoma 2014 in 2022.
V intervjuju za Sportklub smo s Kodrinom, ki ga lahko v nemški Bundesligi v tej sezoni spremljate tudi na Sportklubu, govorili o klubskem rokometu, reprezentanci in selektorju Urošu Zormanu, dotaknili pa smo se tudi prihodnosti, saj mu po koncu te sezone poteče pogodba z Gummersbachom. Slednji trenutno zaseda 9. mesto v nemški Bundesligi.
- Kako se počutite v Gummersbachu, kakšno je vaše življenje v Nemčiji?
Moram reči, da sem zelo zadovoljen. V Gummersbachu je sicer v glavnem deževno in oblačno, a je z rokometnega vidika vse skupaj odlično. Tudi mesto in življenje sta mi všeč. Gre za manjše mesto, kar mi odgovarja, ni gneče, več je prostora za sprehode v naravi.
- Ste si s prestopom v Bundesligo izpolnili otroške sanje?
Lahko bi temu rekli tako. Vsak si reče, da bi se rad preizkusil v najmočnejši ligi. Edini ‘minus’ je urnik. Sezona se začne z zgodnjimi pripravami in traja dalj časa kot v preostalih ligah. Je pa res, da je vsaka tekma izjemen spektakel. V tem uživam.
- Omenili ste, da je vsaka tekma spektakel. Je to tisto, kar nemško ligo loči od ostalih močnih in bogatih lig?
Mislim, da je glavna razlika ta, da je vsaka dvorana na vsaki tekmi skoraj povsem polna. Ob tem je vsaka ekipa, to velja tudi za vsakoletna novinca iz druge lige, zahteven nasprotnik. Niti ena zmaga ni samoumevna, čemur smo priča tudi v tej sezoni. Na vsaki tekmi moraš biti na maksimalnih obratih. Če bi v obračun vstopili z mislijo, da lahko vprašanje zmagovalca rešimo samo z resno predstavo v zadnjih 10 minutah, bi bili za to hitro kaznovani.
Nemško rokometno Bundesligo lahko od sezone 2023/24 naprej spremljate na kanalih Sportkluba.
- V nedavnem intervjuju z novim generalnim sekretarjem Rokometne zveze Slovenije Juretom Natkom smo se dotaknili tudi navijačev v Nemčiji, kjer je Natek dolgo igral. Njegova želja je, da bi se slovenski navijači približali nemškim. Vas je morda šokirala njihova brezpogojna podpora klubu?
O vsem skupaj sem prej le slišal ob pripovedanju kolegov, tudi preko televizijskih prenosov pa sem videl, kakšno je vzdušje na tekmah. A šele ko prideš v Bundesligo, vidiš, da je vsaka tekma praznik. Nemci imajo radi vse termine, tudi v nedeljo ob 14. uri. To nam je v Sloveniji nepredstavljivo. Nemci si iz tega nardijo popoldanski dogodek, dvorana se polni že uro pred tekmo.
Zelo radi pridejo na tekmo, ko so uspehi, pa je evforija še toliko večja. Ob neuspehih niso tako glasni kritiki, slišimo kakšen komentar ali dva, a nič hujšega. Zdi se mi, da je v veliko klubih na koncu cenjeno tudi končno sedmo, osmo ali celo deseto mesto. Vsi se zavedajo, da je liga zares močna.
- Koliko še lahko spremljate svoje Celje in slovensko ligo?
Celje spremljam zelo redno. Pogledal sem si tudi zadnjo tekmo proti Wisli v ligi prvakov. Slovenske lige sicer ne gledam veliko, a sem na tekočem z rezultati. Vem, kaj se dogaja.
- Kako komentirate predstave Celja v letošnji sezoni elitne lige prvakov? Ali se lahko Pivovarji še kdaj vrnejo na pota stare evropske slave?
Upam in rečem, da se lahko. Če gledam Celje v ligi prvakov, se mi zdi, da je ekipa ne glede na slab točkovni izkupiček, prikazala nekaj dobrih iger. Dejstvo je, da je proti tem ekipam potrebnega nekaj več. Gre za izredno kakovostne nasprotnike. Zares sem navijal za svoj nekdanji klub, bil sem pepričan, da bo letos padel vsaj en velikan, a se to do danes ni zgodilo.
Si pa želim, da se Celje vrne na pota stare slave. Govorimo o igralcih rojenih leta 2004. Gre za zelo nadarjeno generacijo s svetlo prihodnostjo. V Nemčiji vsi poznajo Celje, na to smo lahko ponosni. Moramo si želeti, da bi Celje nekoč spet bila močna evropska ekipa.
- Omenili ste, da v Nemčiji vsi rokometni navdušenci poznajo Celje. Kaj vam ob pogovorih povedo o vašem nekdanjem klubu?
Dobro poznajo Celje. Tudi moj trener rad govori o Celju. V ligi prvakov je velikokrat igral v Celju in tam tudi izgubljal. Pravi, da je bilo v Zlatorogu vedno težko igrati. So pa zadnja leta dokaz, da je težko ostati pri vrhu in se kosati s tako kvalitetnimi ekipami.
- Ob napornem klubskem urniku v Nemčiji vam preostane zares malo prostih dni pred vsako reprezentančno akcijo. Kako gledate na to?
Vsekakor je težko. Letos jesenski del zaključujemo 23. decembra. Naslednji dan spakiramo kovčke in gremo domov na božično večerjo. Lani smo igrali do 27. decembra in dobili v reprezentanci še nekaj dodatnih prostih dni. Čakaš na nek premor in oddih ter praznike, a veš, da boš prišel domov in hitro vzel drugo torbo ter se poslovil.
Ampak gre za reprezentanco, zanjo igram s ponosom. Pred nami je nov velik turnir, vsekakor pa bi si kdaj zaželel nekoliko daljši oddih. O tem se večkrat pogovarjam s soigralci, ki igrajo drugje in so prosti že teden ali dva prej kot mi.
- Januarja vas čaka evropsko prvenstvo. Na njem se bodo delile tudi vstopnice za olimpijske igre v Parizu. Ste že govorili o ciljih?
Osnovnega cilja ni. Vemo, kakšna skupina nas čaka. Mi smo kot reprezentanca zagotovo napredovali. Kvaliteta tekmecev se bo skozi turnir stopnjevala. A nikogar ne smemo podcenjevati.
Ferski otoki so presenetili že marsikoga, Poljaki, ki smo jih doma premagali, so neugodni, potem pa še Norveška, ki vedno sodi v krog favoritov. Gremo tekmo po tekmo, cilj pa je preboj v naslednji del.
- Ker ste omenili Ferske otoke, bi vas povprašal za mnenje o mladem zvezdniku Kiela in reprezentance Ferskih otokov Eliasa Ellefsena á Skipagotuja. Ali gre zares za takšnega generacijskega talenta? Bi ga lahko primerjali z mladim talentom Celja Mitjo Jancem?
Gre za izjemnega igralca, a če lahko malo pokritiziram, bi dejal, da za ekipo naredi veliko, a za svojo statistiko porabi ogromno žog. Z leti in glede na to, v kateri ekipi igra, bo samo napredoval. Že prvo leto je pokazal, da je izjemen talent.
Mitja se je letos izstrelil in eksplodiral. Pravi vodja celjske ekipe je. Gre za prvo sezono, ko je v Celju dobil tisto pravo priložnost, a se to nič ne pozna.
- Kako gledate na selektorja Uroša Zormana? Vaš nekdanji soigralcec pri Celju Aleks Vlah je v intervjuju prejšnjo sezono dejal, da je od prihoda Zormana v reprezentanci končno jasno, kaj je naloga vsakega. Delite to mnenje?
Ko je Uroš prevzel reprezentanco, nam je rekel, da se želi nekaterih stvari lotiti na drugačen način. Še vedno smo sproščeni, a vedno vemo, kaj je naš cilj in kdaj je zares potrebno zavihati rokave ter delati na polno. Tega se vsi zavedamo. Ostala je dobra energija, a vsi vemo, da je potrebno k vsakemu treningu in tekmi pristopiti zelo resno.
- So olimpijske igre 2024 trenutno vaša največja želja? Bi z uvrstitvijo na ta turnir izpolnili reprezentančne sanje?
To so sanje vsakega športnika, uvrstitev na olimpijske igre bi mi pomenila ogromno. V reprezentanco sem prišel po zaključenem olimpijskem ciklu 2016. Olimpijske igre so enkrat na štiri leta, priložnost za nastop na njih se morda ponudi le enkrat v karieri. So moja velika želja. Z lahkoto se odrečem dopustu z družino za olimpijske igre (smeh).
- Trenutno lahko spremljamo žensko svetovno prvenstvo. Spremljate našo reprezentanco?
Spremljam in držim pesti za čim boljši razplet. Kolikor se da, spremljam tudi tekme Krima v ligi prvakinj.
- S koncem sezone se vam izteče pogodba z Gummersbachom. Kaj za vas prinaša prihodnost? Bi se lahko pred koncem kariere vrnili tudi v ligo NLB?
Nimam dolgoročnih načrtov. Šele drugo leto sem v Nemčiji. Letos mi poteče pogodba. Če bo šlo vse po načrtih, bom ostal v nemški ligi, tako da o naši ligi še ne razmišljam.
Zagotovo bi rad znova igral tudi na mednarodni sceni, a sem povsem odprt za vse. Nimam prevelikih pričakovanj. Stremim k temu, da oddelam svoje naloge, kot je treba. Tekmo po tekmo. Želim biti konstanten, vse ostalo pa pride samo od sebe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!