V ekipnih športih se ta trenutek na slovenskih igriščih dokazujeta le dve športnici, ki se lahko pohvalita z zlato olimpijsko medaljo iz Tokia. Na klepet smo povabili eno najbolj trofejnih rokometašic vseh časov Allison Pineau in njeno desetletje mlajšo soigralko Oceane Sercien Ugolin. Z dekletoma, ki v Ljubljani merita na sam evropski vrh, smo se pogovarjali o olimpijski izkušnji, ambicijah Krima, navijačih na Balkanu, Novaku Đokoviću, Lionelu Messiju in francoskih rogljičkih.

“Derepasko!”, “Doler!”, “Oder!”, “brani Luminița Dinu!” Vzkliki legendarnega komentatorja Iva Milovanovića, ko je za nacionalno televizijo v začetku tisočletja spremljal velike uspehe Rokometnega kluba Krim.

Ljubljanska ekipa je skozi leta obdržala primat v deželi na sončni strani Alp. Z izjemo uvodnih let nove države in senzacije Zagorja v sezoni 2015/2016 so Krimovke vselej osvojile domače prvenstvo. Kar je v zadnjih letih izostalo, so evropski uspehi.

Med letoma 1999 in 2006 je zlata generacija Krima kar petkrat igrala v velikem finalu lige prvakinj. Z zlatimi črkami sta se v slovensko športno zgodovino zapisali letnici 2001 in 2003, ko so Ljubljančanke stopile na evropski rokometni prestol. Na nov velik uspeh je kazalo še v sezoni 2012/2013, ko je slovenske prvakinje v polfinalu zaustavil norveški Larvik.

Čas hitro teče, družba in šport se spreminjata, slovenski ženski rokomet pa zaradi velike količine športnih vsebin nima več takšne veljave, kot jo je imel pred leti. Ob poplavi vseh uspehov slovenskih športnikov smo se pač razvadili, da navdušeno spremljamo le največje dosežke in najpomembnejša tekmovanja. In tako se celo nekoliko v senci slovenske športne javnosti v Ljubljani ustvarja nova zasedba Krimovk, ki naj bi bila pripravljena za velike, če ne celo največje stvari.

V letošnji pomladi tako ni bilo prelitega pretirano veliko črnila ob prenovi članske zasedbe Rokometnega kluba Krim. In to kakšne prenove!

V klub se je vrnila ena najboljših posameznic novejšega obdobja Krima Andrea Lekić. Mesto med vratnicama je zavzela brazilska reprezentantka in svetovna prvakinja iz leta 2013 Bárbara Arenhart. Na položaj krožne napadalke se je vrnila dvakratna evropska klubska prvakinja Dragana Civijić. Za organizacijo igre skrbi povratnica iz Metza in ena najboljših slovenskih igralk nove generacije Tjaša Stanko.

Cimri, ki sta se iz Tokia vrnili z zlatim odličjem

Kronski dragulj ekipe Krima sta novopečeni olimpijski prvakinji – Oceane Sercien Ogulin in Allison Pineau. Slednja je pri 32 letih že štirikrat sodelovala na največjem športnem dogodku na svetu, po srebru iz Ria pa je v Tokiu z zlato medaljo še oplemenitila svojo izjemno rokometno kariero.

“Japonska bo zagotovo ostala na posebnem mestu v mojem srcu. S soigralkami smo od 10. junija, ko smo začele priprave, dihale kot eno in s tem uspehom bomo ostale povezane do konca življenja. Ta uspeh je zares neprecenljiv. Niti predstavljati si ne moreš, kakšen dosežek je to, dokler nisi olimpijski prvak. Srebrna medalja je eno, do zlate pa je še en, zelo velik korak,” se spominja francoska organizatorka igre.

Ob besedah starejše igralke se oči njene mlajše vrstnice Sercien Ogulinove kar nekoliko orosijo: “Ja, vse skupaj še vedno doživljam čustveno. To je res težko razumeti tistim, ki niso bili z nami. Neverjetno, kako zelo smo bile soigralke povezane. Celo življenje smo sanjale o tem uspehu. Olimpijske igre so posebna zgodba, povsem drugačna kot evropsko ali svetovno prvenstvo. Na to nikoli nisi zares pripravljen in tega se ne da opisati.”

Kako sta Allison Pineau in Oceane Sercien Ogulin opisali druga drugo?

Čeprav ima Allison Pineau precej več izkušenj od svoje mlajše soigralke, nenazadnje je v majici francoske reprezentance zdaj osvojila vse, kar se osvojiti da, se strinja, da so olimpijske igre nekaj posebnega. “Olimpijske igre združujejo ljudi. Vsi so pozorni nate. Hkrati se v olimpijski vasi družiš z največjimi zvezdniki sveta in si jim popolnoma enak v tem, da si prišel po isto stvar – olimpijsko medaljo. Vsaka udeležba na igrah je privilegij, ker nikoli ne več, ali se jih boš še kdaj udeležil. Spoznaš različne države, ljudi. Peking je bil nekaj posebnega, London povsem druga zgodba, Rio je bil popolnoma nova, drugačna izkušnja. Srečna sem, da so kljub vsem težavam izpeljali igre v Tokiu. Če jih ne bi, morda nikoli ne bi bila olimpijska prvakinja, zato bom Japonski vedno hvaležna.”

Francoska reprezentanca na olimpijskem turnirju v Tokiu

Francozinje olimpijskega turnirja niso začele najbolje. V skupinskem delu so izgubile proti Rusinjam (27:28) in Špankam (25:28), remizirale s Švedsko (28:28) in si drugi del zagotovile šele po zmagi nad Brazilkami (29:22) v zadnjem krogu predtekmovanja. Od četrtfinalne zmage proti Nizozemski (32:22) se je vse spremenilo. Padli sta še Švedska (29:27) in v finalu Rusija (30:25). Pineaujeva je turnir končala z 31 goli. Sercien Ogulinova jih je dodala 13.

“Olimpijski turnir je posebna zgodba. V predtekmovanju je pomembno le to, da se uvrstiš v naslednji krog, kjer se vse začne znova. Doživela sem že vse scenarije, v Pekingu smo bile četrte v skupini in nato šele po dveh podaljških izpadle proti Rusiji. V Londonu smo bile prve v predtekmovanju in po drami izpadle proti Črni gori. Skozi te turnirje se lahko zgodi karkoli. Najboljši moraš biti takrat, ko je najbolj pomembno,” svoje izkušnje zaupa Pineaujeva.

Sercien Ugolinova je v pripravljalnem obdobju staknila poškodbo, zato se je soigralkam na parketu pridružila šele v drugem delu. Pri spopadanjem s pritiskom olimpijskega turnirja je imela to srečo, da ji je na pomoč priskočila njena “cimra”. “Na srečo je bila z mano v sobi Allison, ki mi je znala svetovati, kako se obnašati in tekmovati na takšnem turnirju. Mešanica mladosti in izkušenj je tisto, kar je po mojem mnenju odločilo v našo korist. To je tudi luksuz takšnih reprezentanc, kot je francoska, saj imamo na voljo ogromno kakovostnih igralk.”

Olimpijsko zlato v žepu, naslednji veliki cilj – naslov evropskih klubskih prvakinj

Olimpijski prvakinji sta v novi sezoni moči združili v Ljubljani. Pineaujeva se je h Krimu vrnila po šestih letih, Sercien Ogulinova je dres slovenskih prvakinj nosila že v lanski sezoni. “Lažje je, ko imam zdaj ob sebi nekoga, s katerim se lahko v svojem jeziku pogovarjam tako o rokometu kot tudi o temah izven igrišča. Allison je zares zelo izkušena. Včasih jo ob pretiranem navdušenju ali jezi na igrišču samo pogledam in že z izrazom na obrazu mi pove, naj se malo umirim. Slovenska kultura je nekoliko drugačna od francoske in dobro je imeti ob sebi nekoga, ki natančno ve, kako se počutiš v določenem trenutku.”

Oceane Sercien Ogulin

Starost: 23 let

Višina: 176 cm

Državljanstvo: francosko

Pozicija: Desna zunanja

Prejšnji klub: Paris 92

Dosežki: Evropska podprvakinja 2020 (Danska), Olimpijska prvakinja 2021 (Japonska), državna prvakinja Slovenije 2021

Svetovna prvakinja iz leta 2017, evropska prvakinja leto kasneje, olimpijska prvakinja iz Tokia in najboljša igralka sveta leta 2009. Vse to so dosežki Allison Pineau. 32-letnici v karieri tako manjka le še zadnji kamenček v mozaiku. “V karieri mi manjka le še naslov v ligi prvakinj. To je moj velik cilj. Rokometno pot si želim končati na najvišjem nivoju in v Ljubljano sem prišla zaradi visokih ambicij in odličnega igralskega kadra. Hkrati se tu počutim dobro, živim v središču Evrope, Ljubljana pa je čudovito mesto. V tej fazi karieri se želim predvsem dobro počutiti in igrati dober rokomet.”

V lanski sezoni je bil cilj Krimovk pustiti čim boljši vtis v Evropi. Letošnji cilji so višji, kar je ob močno okrepljenem igralskem kadru tudi razumljivo. Kako to spremembo doživlja Oceane Sercien Ogulin? “Ambicije so višje v primerjavi z lanskim letom. Želim si pomagati ekipi, hkrati pa mi tudi ekipa daje ogromno. Zahvaliti se moramo vsem, ki mi dajejo čas, da se razvijam in napredujem. Največja razlika v primerjavi z lanskim letom pa je zagotovo ta, da so evropski cilji povsem jasni. Pritisk je večji, ampak v tem uživam. Niti predstavljala si nisem, da bom kdaj olimpijska prvakinja, sem pa že pred leti napovedala, da si želim v karieri osvojiti ligo prvakinj. Upam, da nam bo s to ekipo to uspelo. Kvaliteto imamo, potrebujemo pa še nekaj časa.”

Čas je ena izmed najbolj izmuzljivih komponent v svetu ekipnega športa. Po eni strani je logično, da vsaka močno prenovljena ekipa potrebuje določen čas, da se spozna, uigra in pride na želeno raven, po drugi strani pa si tekme hitro sledijo in časa za popravljanje napak ni veliko. Ena takšna napaka se je Krimovkam pripetila na Švedskem, kjer je nepričakovano izgubila proti Sävehofu (28:29).

Rokometašice Krima tudi v drugo praznih rok

Liga prvakov

18. Sep 2021 0

Liga prvakov

18. Sep 2021 0

Ob porazu proti Győru (26:31) je bil nivo igre bistveno višji, a vendarle se zdi, da Ljubljančankam še manjka nekaj skupnih treningov, da bodo lahko konkurenčne tudi najboljšim evropskim ekipam. “Na najpomembnejših tekmah bodo odločali detajli,” je prepričana Allison Pineau. “Potrebno bo začeti zbirati točke in se uvrstiti v izločilne boje. S tem bomo pridobile prepotreben čas, da se uigramo, da začnemo delovati kot ekipa in da vzpostavimo ekipni duh, s katerim bomo lažje konkurirale na najtežjih tekmah. Vse ekipe imamo enake cilje, na koncu pa bo najuspešnejša tista, ki bo najbolj povezana na igrišču.”

Slovenska kulinarika je odlična, ampak francoski rogljički so z razlogom francoski

Obe naši sogovornici sta rojeni v neposredni bližini Pariza in zase pravita, da sta Parižanki. Priznamo, Ljubljana se kljub vem svojim lepotam težko kosa s prestolnico Francije, a novopečeni olimpijski prvakinji sta navdušeni nad svojim trenutnim domovanjem.

“Ljubljana je izredno lepo mesto. Hkrati je pravi luksuz to, da potrebujem le nekaj minut in že sem v gorah ali na morju. Center mesta je zelo miren, bistveno bolj kot Pariz. Ljudje so zelo prijazni in potrpežljivi, ko sem prišla, nisem znala angleško, a se zaradi tega nihče ni norčeval. Rada imam Pariz, a tudi v Ljubljani se počutim odlično,” po letu in pol bivanja v Ljubljani razmišlja Sercien Ogulinova.

“Eden od razlogov, da sem se vrnila, je tudi dejstvo, kako zelo dostopna je Ljubljana, iz nje si lahko v nekaj urah skorajda kjerkoli v Evropi,” razmišlja Pineaujeva. “Je zelo mirno in zelo varno mesto, ljudje so topli, počutim se sproščeno in se imam resnično lepo. V Sloveniji imate res prekrasno naravo. Tudi restavracije so zelo dobre, hrana je odlična …”

Na tem mestu vaš novinar prekine sogovornico z vprašanjem, ali se lahko hrana v Ljubljani primerja s kulinarično metropolo, kakršna je Pariz. Medtem ko Allison nasmejana išče odgovor, se vključi njena mlajša kolegica: “Hrana je zelo dobra, ampak kruh in rogljički, uh, to znajo Parižani pripraviti bistveno bolje.”

Balkanski navijači so najboljši navijači

Ko se pogovor vrne na rokometne teme, sogovornici priznata, da je rokometna mentaliteta v Franciji bistveno drugačna kot v Sloveniji. “V Franciji dajemo velik poudarek na igri v obrambi. Tudi sama razmišljam najprej o obrambi in šele nato o napadu. To je po mojem mnenju glavna razlika. Tekme lahko zmagaš samo z dovolj čvrsto obrambo in v igri v obrambi resnično uživam,” zaupa Sercien Ogulinova.

Pineaujeva dodaja: “Francoska šola je res nekaj posebnega, tudi zato, ker imamo zelo širok nabor rokometašic. V mlajših selekcijah najprej izstopajo tiste, ki imajo dobre fizične predispozicije, skozi leta pa razvijajo tudi rokometno znanje. Če imaš torej dovolj širok nabor, imaš ta luksuz, da lahko slediš svojemu modelu. Je pa obramba zares zapisana v DNK francoskega rokometa.”

Pomemben spremljevalec športa so tudi navijači. Dobro se spominjamo časov, ko je bila dvorana Kodeljevo bistveno premajhna za vse ljubitelje rokometa, ki so želeli podpirati Krimovke ob njihovih največjih evropskih uspehih. “Navijači na Balkanu so res nekaj posebnega. Najlepši navijaški spomini so na navijače v Romuniji in Makedoniji. Žal zaradi ukrepov nisem spoznala navijačev v Podgorici. Balkanci ste res “nori” ob spremljanju športa, povsem drugačni od francoskih, čeprav tudi francoski navijači še zdaleč niso slabi. Ampak te strasti, te pristnosti navijačev na Balkanu v Franciji vendarle ni.”

Allison Pineau

Starost: 32 let

Višina: 181 cm

Državljanstvo: francosko

Prejšnji klubi: Issy, Metz, Nimes, Brest, Paris 92, Valcea, Baia Mare, Vardar, Krim Mercator, Budućnost

Dosežki: 7 medalj z velikih tekmovanj, naslov evropske prvakinje (2018), svetovne prvakinje (2017) in olimpijski naslov (2021), naj igralka sveta 2009, dvakrat izbrana v idealno postavo svetovnega prvenstva (2009 in 2011).

Ko je govora o športu na splošno, hitro spoznamo, kako zelo zaljubljena je vanj Allison Pineau. “Izjemno rada imam ameriške športe, predvsem ligi NFL in NBA. Ker sem iz Pariza, vedno izkoristim priložnost, da si v živo ogledam kakšno tekmo na odprtem prvenstvu Francije v tenisu. Navdušuje me Novak Đoković in ta njegova posebna strast do športa. Resnično sem bila žalostna, da se mu v ZDA ni uspelo še dodatno vpisati v zgodovino. Ampak to je življenje in vse to je del športa. Novak me je navdušil tudi v Tokiu, saj je bil resnično odprt in sproščen, čeprav gre za eno največjih globalnih zvezd. Res je pravi šampion.”

Pineaujeva je tudi velika navijačica PSG-ja, to pa je njeno mnenje o novem “kralju” Pariza – Lionelu Messiju

Čeprav je Pineaujeva v rokometu dosegla ogromno in svoje izkušnje že prenaša na mlajše soigralke, ne razmišlja o trenerski karieri. “Rokometu sem posvetila 15 let profesionalne kariere in čas bo, da počnem tudi druge stvari. Ostala bom sicer povezana z njim, a želim si ustvariti poslovno kariero, predvsem pa živeti bolj mirno, kot sem v zadnjih letih. Znam voditi ekipo, povezovati ljudi, sem organizirana in kreativna ter imam željo po učenju. To si želim izkoristiti, ko se umaknem iz rokometnih dvoran, predvsem pa si želim normalno življenje, da moje poletje niso samo priprave in še enkrat priprave.”

Pred Ocean Sercien Ogulinovo je še veliko sezon na najvišji ravni, a tudi ona ob igranju rokometa ni zanemarila šolskih obveznosti. “Zanima me nevroznanost, privlači me tudi področje financ. Moje življenje tako še zdaleč ni samo rokomet. Navdušujem se tudi nad hip-hopom in celotno kulturo, ki spremlja ta stil glasbe, veliko berem in se pogovarjam o tej temi.”

Za francoskima olimpijskima šampionkama je torej razburljivo poletje, pred njima pa ravno tako razburljiva jesen, zima in pomlad. Za dobro slovenskega rokometa upamo, da bosta Allison Pineau in Ocean Sercien Ogulin tudi na evropskih parketih tako uspešni, kot sta bili na olimpijskem turnirju v Tokiu.