Dan, ko so slovenski mladci pokorili rokometno Evropo

RZS

Na Sportklubu smo obudili spomin na zgodovinski dan v Celju, ki se je pisal 29. julija 2018. Takrat so slovenski mladinci na domačem EP pokorili Evropo, v velikem finalu pa ugnali Francijo ter prvič v zgodovini osvojili zlato medaljo.

Poletja leta 2018 je bilo za ljubitelje rokometa zagotovo zelo pestro in na nek način tudi nepozabno. Saj je ravno takrat v Sloveniji potekalo rokometno Evropsko prvenstvo za mladince (U20). V samo desetih dneh so naši mladi rokometaši združili Slovenijo in sami sebi ustvarili nepozaben uspeh ter si za svoja leta ustvarili veliko slavo.

Slovenija je v dvorani Zlatorog nastopila šele v svojem drugem finalu na mladinskih prvenstvih, leta 2002 je bila generacija 1982 na Poljskem druga. Ob tem so mladi Slovenci v preteklosti osvojili še tri bronaste medalje (2004, 2010, 2012). Prav tako je prvo zlato lovila tudi Francija, ki se je do takrat lahko pohvalila “le” z dvema bronastima odličjema na prvenstvih, ki jih EHF po 1996 prireja na vsaki dve leti.

Naša reprezentanca se je v skupinskem delu prvenstva najprej udarila z Norveško (27:19), Izraelom (28:24) in Srbijo (27:23). Vse tri tekme so naši zanesljivo dobili in prepričljivo osvojili prvo mesto v skupini.

V drugem delu, sta se našim in Srbom pridružila še Nemčija ter Islandija. Tukaj se je prvenstvo šele dodobra res začelo. Varovanci Saše Prapotnika so izgubili prvo tekmo drugega dela skupinskega tekmovanja. Ugnali so jih Nemci s 26:22 in kot se je kasneje izkazalo so jim zadali tudi edini poraz na tem prvenstvu. Drugo tekmo, ki je bila zelo pomembna so naši dobili in ugnali Islandijo s 25:21. Skupno so imeli štiri točke, saj so dve prinesli še iz prvega dela. Kar pomeni, da so osvojili drugo mesto, ki jim je v polfinalu prinesla Portugalsko.
Že v polfinalu je 3000 gledalcev v Zlatorogu videlo pravo dramo. Prvi polčas so Portugalci dobili s 15:14, v drugem so naši pokazali pravi obraz in po preobratu prišli do finalne vstopnice in nenazadnje tudi medalje. Na zadnji stopnički jih je pričakala favorizirana Francija, ki je v polfinalu ugnala Nemčijo z 28:26.

RZS

Če je kdo mislil, da je polfinale prinesel dramo se je močno zmotil, saj je bil finale res vrhunec prvenstva pa čeprav je bilo kar nekaj tekem na takratnem prvenstvu izredno zanimivih. Finale je bil pač zgodba zase, sploh zato, ker se je rezultatsko končal po naših željah.

Tekmo v peklenskem Zlatorogu, kjer se je zbralo neverjetnih 5000 gledalcev, so bolje začeli Francozi, ki so hitro prišli do prednosti 5:2. A so naši našli način do vodstva in prvič povedli pri 10:9. Francozi so dokaj hitro potem tudi prišli nazaj v vodstvo in prvi polčas na koncu dobili s 16:15. V zaključku le tega se je izkazal naš prvi vratar Mark Ferjan, ki je ubranil kar nekaj odprtih strelov nasprotniku.

Začetek drugega polčasa je postregel z dvema delnima rezultatoma. Najprej so naši zadeli trikrat zapored, potem so s podobno mero vrnili tudi Francozi (4:0). Sledila je minuta odmora, ki je našim dala krila. Sledila je tudi menjava vratarja. Ferjana je v vratih uspešno nadomestil Gašper Dobaj. Galski petelini so znova ušli na tri gole prednosti (26:23). Trije uspešni streli Slovenije so dvorano Zlatorog dvignili na noge, pred zadnjimi desetimi minutami pa je bil rezultat spet izenačen (27:27). Sledila je napeta končnica, v kateri so več zbranosti, poguma in moči prikazali reprezentanti Slovenije in se po zadnjem pisku sirene razveselili naslova evropskih prvakov. To je bila prva zlata kolajna za slovenski rokomet.

FRANCIJA 30:31 SLOVENIJA (16:15)

Francija: Soullier, Bos 1, Tribillon 1, Gaudin 5, Poyet 3, Dupont Marion, Villeminot 6, Nahi 3, Kempf 2, Lippens, Gibelin, Damiani 2, Kieffer, Dourte, Brouzet 3, Prandi 4.

Slovenija: Ferjan, Žabić, Kunst, Horžen 6, Horvat, Kavčič 1, Rozman 1, Ocvirk 11, Kotar 6, Pipp, Ozmec, Makuc, Mazej, Kosi 5, Novak 1, Dobaj.

Zlati fantje tiste generacije so bili: Mark Ferjan, Stefan Žabić, Matevž Kunst, Kristijan Horžen, Miha Kavčič, Tim Rozman, Grega Ocvirk, Marko Kotar, Matic Pipp, Dominik Ozmec, Domen Makuc, Tadej Mazej, Tilen Kosi, Anže Dobovičnik, Domen Novak, Gašper Dobaj inGašper Horvat. Nikakor pa seveda ne smemo pozabiti selektorja Sašo Prapotnika in njegovih pomočnikov, saj so tudi oni poskrbeli za ta edinstven uspeh, ki bo nedvomno šel v zgodovino.

RZS/Twitter
RZS
RZS
RZS
RZS
RZS
RZS/Twitter

Slovenska rokometna prihodnost je bila že takrat zelo svetla, na domačem turnirju pa sta v Celju najbolj blestela desni krilni igralec Domen Novak in levi zunanji Grega Ocvirk, ki je bil s 57 goli (v finalu jih je zabil 11) tudi najboljši strelec turnirja. Oba sta bila uvrščena tudi v najboljšo postavo prvenstva.

Ko pa se ozremo v sedanjost ugotovimo, da so nekateri že presegli takratne uspehe in naredili tudi korak naprej v svoji karieri, nekateri pa se vsaj zaenkrat še zadržujejo v domačem okolju, ki za razvoj niti približno ni slab.

Gregor Ocvirk – je denimo trenutno član švedskega Kristianstada, ki ga vodi slovenski selektor Ljubomir Vranješ.

RZS/Twitter

Domen Makuc – trenutno sicer še vedno član Celja PL. Glede na to, da je pri 20-ih letih eden najboljših mladih organizatojev igre v Evropi, ni nič čudnega, da se zanj zanima celo velika Barcelona.

Mark Ferjanobetavni mladi vratar, je že na začetku sezone 2014/2015 podpisal za Fuchse Berlin. V prvi sezoni je bil pri nemškemu velikanu številka ena v vratih kadetske ekipe in z njo osvojil naslov nemškega prvaka. Nato je izjemoma vstopil celo v člansko ekipo, a resne minutaže ni dobil. Lansko leto pa je sledila posoja, ko je odšel v vrste drugoligaša Emsdettna. V letošnji sezoni pa se je po petih letih vrnil v domovino, kjer igra za Maribor.

Stefan Žabič in Kristijan Horžen sta trenutno člana Celja PL s katerim sta letos zaigrala tudi v EHF Ligi prvakov. Tadej Mazej pa svoje izkušnje nabira v Velenju pri Gorenju.