Rokometašica Elizabeth Omoregie, ki je Sloveniji pomagala do zgodovinske prve uvrstitve na olimpijske igre, je športnica z verjetno najbolj razgibanim življenjepisom v rekordno številčni slovenski olimpijski reprezentanci za Pariz.
Elizabeth Omoregie se je pred 27 leti rodila v Grčiji, se potem s šestimi leti preselila v Bolgarijo, potem štiri leta prebivala v Sloveniji, zadnjih šest let pa rokomet igra v Romuniji in tam seveda tudi živi.
Slovenska olimpijska odprava za Pariz bo rekordna, štela bo 90 športnikov in športnic, a močno dvomimo, da ima še kdo v njej tako razgiban življenjepis.
Živela in igrala je rokometašica CSM Bukarešte torej že vsepovsod, a se nobeni od omenjenih držav v rokometnem smislu ni zapisala tako, kot se je Sloveniji. Zadnja štiri leta na reprezentančnem polju namreč brani njene barve.
Ko je dobila ponudbo, dileme ni bilo
“Po štirih letih, ki sem jih prebila na Krimu, sem se sicer preselila v Bukarešto, kjer sem še danes, a sem se že takrat odločila, da bom igrala za Slovenijo. Čeprav sem imela na mizi še nekaj ponudb, v moji glavi dvomov o tem, za koga bom nastopala, ni bilo. Moja edina izbira je bila Slovenija,” je povedala 27-letna organizatorica o začetkih njene slovenske reprezentančne zgodbe.
Zaradi težav, ki jih je imela s poškodbo, nekaj časa za Slovenijo sicer ni igrala, potem pa se je vrnila in ji pomagala do zgodovinskega uspeha. Slovenke so se sploh prvič, po osmih neuspelih poskusih, uvrstile na olimpijske igre.
“S pripravami smo začele že pred časom. Vsak dan bolj se zavedamo, da se olimpijske igre bližajo. Nastopa na takem tekmovanju smo si vse želele. Za to smo se trudile. To so bile naše otroške sanje. Ne smemo pa pozabiti uživati. Sploh rokometašice, ki nam je uspel zgodovinski podvig, ne. Ne smemo pa se le zadovoljiti s tem, da smo prišle v Pariz. Mislim, da imamo lepe možnosti, da pokažemo, česa smo sposobne,” nam je povedala Liza, kot jo kličejo soigralke.
Jasna želja – četrtfinale
Z odgovorom na vprašanje, česa so Slovenke v Parizu sposobne, ni ovinkarila. “Gremo korak za korakom, ampak naš cilj je, da napredujemo v Lille,” je napovedala naskok na uvrstitev v četrtfinale, v katerega se iz dveh šestčlanskih skupin uvrstijo prve štiri iz vsake skupine. Sloveniji v skupini A družbo delajo Španke, Hrvatice, Nemke, Švedinje in Japonke.
“Vzdušje v reprezentanci je res dobro, tako kot je vedno. Želimo si predvsem uživati, prepričane pa smo, da lahko kaj tudi naredimo. Gremo pokazati, česa smo sposobne,” je še dodala Omoregie, ki je bila rojena v Atenah. Te štejemo tudi za rojstno mesto olimpijskih iger.
“Da, olimpijske igre so za Grke še toliko bolj posebne, kar sem občutila tudi leta 2004, ko bile igre tam. Takrat sem bila sicer še premlada, da bi si zapomnila vse, a vem, da je bil to res velik dogodek. Zdaj bom na njem nastopila tudi sama. Izpolnila bom otroške sanje,” je o tem povedala rokometašica, ki je kot otrok trenirala tudi atletiko. Prav ta je tudi njena prva asociacija, ko kdo omeni olimpijske igre.
V Sloveniji se po koncu kariere ne vidi
V Franciji, kjer bo izpolnila olimpijske sanje, je sicer že večkrat bila. “Nazadnje lani, zelo pa sem vesela, da se spet vračam nazaj. Niti ne toliko zaradi mesta, ki je lepo, ampak seveda predvsem zaradi namena, zaradi katerega bom ta,” je še povedala Omoregie, katere mama je Bolgarka, oče pa Nigerijec.
Zato smo za konec povprašali, če jima je Slovenijo že razkazala. “Na obisku sta bila enkrat. Slovenija jim je zelo všeč, kar ne preseneča. Je namreč zelo lepa, zelena država. Popolnoma drug svet. Zelo jim je bilo všeč,” je v tekoči slovenščini, s katero se brez najmanjših težav sporazumeva, pohvalila našo državico, ki je najmanjša od vseh, v katerih je živela.
Pa ji je bila tako zelo všeč, da bi tukaj po koncu kariere tudi živela? “Za zdaj ne. Trenutno se ne vidim, da bi lahko živela v Sloveniji. Se pa lahko zgodi. Nikoli se ne ve,” je pogovor zaključila rokometašica, ki je s Krimom trikrat postala slovenska prvakinja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!