Po tem, ko je rokometni svet obšla žalostna novica o prezgodnjem slovesu nekdanjega vratarja Celja Pivovarne Laško in slovenske rokometne reprezentance Boštjana Straška, sta o njem spregovorila dolgoletni televizijski komentator Ivo Milovanovič in legendarni reprezentant Uroš Šerbec.

Umrl je nekdanji reprezentančni vratar Boštjan Strašek

Reprezentance

23. Dec 2021 9

Reprezentance

23. Dec 2021 9

“Boštjan je imel raka na dvanajstniku, s katerim se je boril kar nekaj časa, v zadnjih treh mesecih se je poslabšalo,” je Sportklubu zaupal dolgoletni komentator na nacionalni televiziji, Ivo Milovanovič.

Straška je zelo dobro poznal, saj je bil prisoten na obeh velikih tekmovanjih, kjer je ekscentrični vratar branil barve Slovenije (EP 1994 in SP 1995), za mikrofonom pa je pospremil nešteto tekem, ko je Boštjan nastopal kot član Celja Pivovarne Laško. Kot trener mlajših selekcij v knežjem mestu je tudi sina Denisa preusmeril v rokomet. Trenutno brani za Maribor.

Zvezdnik na tujem, doma veljal za “norega”

“Boštjan je bil kot človek prijazen, izjemno kultiviran, poleg tega en velik veseljak, v njegovi družbi je bilo vedno polno smeha. Rad je kaj ‘ušpičil’ in pripovedoval šale. Kot vratar je bil pa praktično nepremagljiv, ko je prišel v serijo obramb. Bil je nor, a v pozitivnem smislu. Te njegove obrambe so ga pripeljale tudi do reprezentance,” o Strašku razlaga Milovanovič.

Dodal je, da je po nastopanju za celjskega velikana nato odšel v tujino: “Zastopal je avstrijsko zasedbo Innsbrucka, kjer so ga imeli navijači in mediji za glavno zvezdo. Ko se je vrnil domov, se je posvetil trenerskemu delu.”

Slaba tekma … kaj je to?

Kot je v pogovoru dejal Milovanovič, si je Strašek kar sam nadel vzdevek “legenda”, saj je po svoji oceni v karieri dosegel vse, kar si je na začetku športne poti zastavil. “To je bil vratar, ki si mu lahko zaupal, nikoli te ni razočaral. Lahko je imel samo dobro tekmo. Ali to, ali pa vrhunsko!” se ga spominja Ivo.

Rokometni Jorge Campos

Nekako nismo mogli mimo dejstva, da je pokojni Strašek na obeh velikih tekmovanjih za Slovenijo zaigral v prepoznavni trenirki rumene barve. “Rad je imel rumeno barvo, to je tudi barva Celja, kjer je odraščal, treniral in živel,” navaja Milovanović.

Kot takšen je nekoliko spominjal na legendarnega nogometnega vratarja iz Mehike, Jorgeja Camposa. Njegove bravure na golu si lahko ogledate v spodnjem posnetku tekme s svetovnega prvenstva leta 1995, ki ga je gostila Islandija.

Strašek je na tekmi proti Kubi prišel v gol, ko je bilo srečanje praktično odločeno in takoj obrani “zicer” po protinapadu tekmeca. Njegov portret boste našli v 56. minuti videa:

Prijel se ga je vzdevek “Bešta”

Njegovi najboljši soigralci v Celju so bili Robert Šafarič, Tomaž Jeršič in Uroš Šerbec. Za komentar ob smrti prijatelja smo poklicali slednjega. “O ‘Bešti’ vse samo najlepše, spoznala sva se v mlajših kategorijah Celja, bila soigralca tudi v reprezentanci, pa tudi po koncu kariere smo se redno videvali. Še v torek sva sedela na pijači, danes ga ni več,” je potožil dolgoletni krožni napadalec državne izbrane vrste, Uroš Šerbec.

Dodal je, da takšen skupek skromnosti, dobrote in preprostosti težko najdeš: “Nanj sem se vedno lahko zanesel, vselej je bil pripravljen pomagat, če bi ga moral opisati z eno besedo, bi v slengu rekel ‘ljudina‘, za povrhu vsega je bil pa še vrhunski vratar.”

Niti Šerbec ni mogel mimo kultne trenirke barve sonca: “Takrat so bile zaščitni znak marsikaterega vratarja, vendar jih je bilo pri nas težko dobiti. Leta 1993 je v celjski klub za trenerja prišel Hrvat Josip Šojat in ‘Bešta’ ga je med pripravami na Rogli pobožno prosil, če mu lahko preko veze iz Celovca nabavi trenirko rumene barve, čemur smo se kasneje še velikokrat nasmejali.”

“Letel” na krilih vzdušja

Rokometni vratarji, vsaj sodobni, niso ravno znani po tem, da bi se metali po tleh, tako kot pri nogometu, saj te ob padcu namesto trave pričaka trda podlaga. Eden izmed tistih, ki so se na bolečine požvižgali, je bil, recimo, legendarni švedski čuvaj mreže Tomas Svensson. Toda tudi Strašek mu je bil, kar se tega tiče, enak.

“Znan je bil po izjemno aktivnem, da ne rečem celo agresivnem slogu branjenja. Ves čas je bil v gibanju, delal je parade, bil je paša za oči. Tudi takrat, ko se recimo sploh ni bilo potrebno metati, je uprizoril še kakšen dodaten vložek, imel je izjemne reflekse. Atmosfera v dvorani ga je ponesla,” pravi Šerbec.

Boštjan Strašek je ob trojici Rolando Pušniku, Beno Lapajne in Gorazd Škof eden izmed največjih slovenskih rokometnih vratarjev. Njegov talent so spoznali tudi trenerji nekdanje skupne države, katere mladinski reprezentant je bil ob koncu 80-tih let prejšnjega stoletja. “Če bi Jugoslavija vztrajala skupaj še nekaj časa, bi najverjetneje dobil priložnost,” je pogovor sklenil Šerbec.