Namesto, da bi se danes v slovenski rokometni javnosti ukvarjali s prihajajočim spopadom z reprezentanco Hrvaške, ugibamo ime novega selektorja. Scenarij, ki ga še prejšnji teden ni pričakoval nihče. A športna realnost je takšna, da se stvari včasih dogajajo zelo hitro. In po ponedeljkovi blamaži proti Črni gori so in bodo morali hitro odreagirati tudi odgovorni na Rokometni zvezi Slovenije.
Nekatere odločitve so že sprejete, Slovenija nima več selektorja rokometne reprezentance. Ljubomir Vranješ je po eni največjih slovenskih rokometnih polomij hitro spakiral kovčke in se vrnil na Švedsko. No, če smo povem pošteni, je svojo pot iz Slovenije v svojo domovino samo podaljšal, saj se po izpadu z evropskega prvenstva z reprezentančnim avtobusom ni več vračal v deželo pod Alpami, ampak je z lastnim prevozom odšel … očitno v Nemčijo, kjer bo v kratkem predstavljen kot novi trener Rhein-Neckar Löwena.
Povsem logično je, da se zdaj sprašujemo o tem, ali je bil švedski strokovnjak sploh z glavo pri vodenju naše reprezentance. Že njegova komunikacija, sanjarjenje o olimpijskih igrah v Parizu in pomlajevanju reprezentance, ko ni niti poznal vseh imen fantov na trenutnem seznamu (Urha Kastelica menda še danes kliče kar “Kaštelič”), kaj šele katerega izmed mladih upov, ki smo mu jih ponujali novinarji, je bilo, oprostite izrazu, smešno.
Vse skupaj meče slabo luč tudi na vodstvo Rokometne zveze Slovenije, ki je bilo sicer zadovoljno po prvem delu Vranješevega mandata, danes pa je njihovo razpoloženje povsem drugačno. Po naših informacijah sta jih vodenje reprezentance in odnos selektorja do državnega grba dodobra razbesnela. Zato ni presenečenje, da so se Franjo Bobinac in sodelavci odločili, da Šveda na hitro odslovijo. Zdaj pa je pred njimi še težja naloga, odgovoriti na vprašanje, kdo bo slovensko reprezentanco dvignil iz prepada, v katerega je zdrvela.
Uroš Zorman
Trenutno najbolj vroče ime na seznamu kandidatov za klop slovenske reprezentance. V javnosti so se celo začela pojavljati namigovanja, da naj bi bili stiki med vodstvom Rokometne zveze Slovenije in trenerjem Trima iz Trebnjega že vzpostavljeni. Bo torej Ljubljančan tisti, ki bo slovensko reprezentanco odlepljal na poti proti Parizu?
42-letnik bi bil na nek način tudi najbolj logična izbira na mestu selektorja izbrane vrste. Argumentov za to je kolikor hočete. Gre za nekdanjega rokometaša z največ nastopi za slovensko reprezentanco v njeni zgodovini (225), kar pomeni, da se zlahka postavi v kožo igralca, ki ga vodi ob robu igrišča.
Rokometno znanje je po končani aktivni karieri Zorman nabiral pod vodstvom enega najboljših trenerjev na svetu Talanta Dujšebajeva. Kot pomočnik slovitega rokometnega strokovnjaka je pilil taktično znanje, nato pa je dve leti v reprezentanci deloval tudi kot pomočnik Ljubomirja Vranješa. Za nameček je v zadnjem letu deloval v domačem rokometnem okolju in odlično pozna mladeniče, s katerimi bi lahko začel postopno menjavo generacij v reprezentanci. Nekdanji rokometaš Slovana, Prul, Ademar Leona, Celja, Ciudad Reala in Kielc se v resnici zdi idealna rešitev za izpraznjeno selektorsko mesto.
Branko Tamše
“Po mojem mnenju bi moral biti Branko Tamše selektor že v obdobju, ko so za selektorja imenovali Ljubomirja Vranješa,” je pred dnevi v pogovoru za Sportklub razmišljal dolgoletni komentator Ivo Milovanović. In res se zdi, da ima Velenjčan precej močne karte pri vložku kandidature za mesto slovenskega selektorja.
Tamše je kot zelo mlad trener v domačem Gorenju osupnil rokometno javnost in nekaj let povzročal sive lase vodilnim možem Celja Pivovarne Laško, ki so po načelu – prijatelja moraš imeti blizu sebe, sovražnika pa še bliže – Tamšeta pripeljali na celjsko klop. Dejstvo, da je vodil oba največja slovenska kluba zadnjega obdobja in da se je pod njegovo taktirka uveljavljala večina trenutnih reprezentantov, bi mu zagotovo olajšalo adaptiranje na nove zahteve, ki bi jih dobil kot slovenski selektor.
Tamše je rokometni fanatik, ki ta šport diha in živi. “Nonšalantnega” odnosa, ki smo ga bili deležni v zadnjem obdobju Ljubomirja Vranješa, pri njem zagotovo ne bo. Za selektorja bi dobili rokometnega strokovnjaka, ki je že večkrat dokazal, da zna še kako dobro opravljati svoje delo. Nekoga, ki je vajen zmagovati in ki odlično pozna slovenske reprezentante.
Aleš Pajovič
Tudi Aleš Pajovič ima, podobno kot Uroš Zorman, dolgoletne izkušnje v majici z državnim grbom (181 nastopov). Trenersko znanje je pridobival v rokometno nekoliko bolj “eksotični” Avstriji, a tam dosegel največ, kar lahko doseže trener v določenem okolju. Z dobrim delom pri Gradcu je pred domačim prvenstvom leta 2020 44-letnik prevzel vajeti avstrijske reprezentance, ki jo vodi še danes. Z Avstrijo se je prebil tudi na letošnje evropsko prvenstvo, a v družbi Nemčije, Poljske in Belorusije na zboru najboljših reprezentanc stare celine ni osvojil niti točke.
Pajovič zaradi svojih bogatih rokometnih izkušenj in znanja izpolnjuje pogoje za to, da postane slovenski selektor. A poraja se vprašanje, če na njegovi strani v tej fazi trenerske kariere sploh obstaja dovolj velik interes, da se preseli na čelo naše izbrane vrste. Pogodbo z avstrijsko rokometno zvezo ima namreč sklenjeno do leta 2025.
Veselin Vujović
Ob spremljanju neuspeha slovenske rokometne reprezentance, so navijači skočili v zrak: “Vrnite nam Veselina Vujovića!” Črnogorec je v štirih letih na čelu slovenske izbrane vrste (2015-2019) ostal zapisan kot avtor enega največjih uspehov slovenskega rokometa – bronaste medalje na svetovnem prvenstvu leta 2017. Predvsem pa je rokometne navdušence navdušil s svojo energičnostjo in komunikacijo, ki je presegala vse dotlej znane okvirje slovenskega rokometnega prostora.
A vrnitev Vujovića na klop Slovenije se trenutno vendarle ne zdi tako zelo verjetna. Ravno zaradi svojega pisanega karakterja 61-letnik ob odhodu s trenerskega mesta kluba ali reprezentance navadno za seboj trdno zapre vrata povratka, tudi njegovi zadnji dve trenerski epizodi – pri makedonskem Vardarju in Borcu iz Banja Luke – pa sta bili vse prej kot zgodbi o uspehi. V vsakem primeru se zdi, da se na Rokometni zvezi trenutno bolj nagibajo k ustoličenju domačega strokovnjaka.
V slovenski rokometni javnosti sicer kroži še kar nekaj imen – Boris Denič, Uroš Šerbec, Zoran Jovičić in še kakšnega bi verjetno našli. A vendarle se zdi, da njihove delnice trenutno ne kotirajo prav visoko.
V vsakem primeru novega selektorja slovenske reprezentance ne čaka lahko delo. Boben, iz katerega se bo Slovenija podala v kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto na Švedskem in Poljskem, bo precej manj ugoden, kot če bi Slovenija na evropskem prvenstvu dosegla vsaj spodoben izid. Olimpijske igre v Parizu 2024, ki jih je tako pogumno (oziroma pogubno) napadal Ljubomir Vranješ, se zdijo oddaljene svetlobna leta.
Napovedano pomlajevanje gor ali dol, za reprezentanco morajo vedno igrati najboljši. Predvsem pa bo naloga novega selektorja v tem, da znova zaneti iskrico v slovenski izbrani vrsti. Igranje v dresu s Triglavom mora biti posameznikom v čast in ponos. A če ne bo prave energije, za katero je v prvi vrsti odgovoren ravno selektor, je težko pričakovati, da bodo naslednje epizode slovenskega rokometa bistveno uspešnejše, kot je bila zadnja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje