Ta teden je v javnost pricurljal zapis francoskega teniškega delavca Thomasa Droueta. Strokovnjak se je za televizijsko mrežo Fox razpisal o tem, kakšno kalvarijo je preživljal v obdobju treniranja Bernarda Tomića.

Zgodba Bernarda Tomića je teniškim poznavalcem dobro znana. Že kot najstnik se je uvrstil v četrtfinale Wimbledona, se v svojih najlepših časih zavihtel celo na 17. mesto ATP lestvice, potem pa ob nezainteresiranosti krepko nazadoval.

Nekoč čudežnemu dečku avstralskega tenisa je razvoj kariere močno paraliziral vpliv njegovega očeta Johna (Ivice) Tomića, ki je konstantno izvajal pritisk na trenerje.

Predstavljamo zapise francoskega trenerja Thomasa Droueta, ki je dobršen del prejšnjega desetletja preživel v ekscentričnem mehurčku družine hrvaškega porekla.

Maltretiranje gospoda srednjih let

Da je Drouet ob odločitvi za sodelovanje s Tomićem naredil napako, je prvič pomislil novembra 2012. “Po potovanju, ki je trajalo 27 ur, sem bil povsem izžet. Pridem v hišo Tomićev in za začetek je John srdit, ker je Bernard cel dan preživel na PlayStationu. Pred hišo v Gold Coastu je parkiran BMW X6M, v vili je bazen, treniramo tri do štiri ure na dan. Bernard in John ves čas kričita. Sam se s tem želim čim manj ukvarjati, ker imam preveč opravka z igranjem tenisa, pripravljanja napitkov in ostalim, prispe tudi kondicijski trener iz Barcelone, na turneji izjemno spoštovani Salvador Sosa,” je zapis začel Drouet.

Kot pravi nekdanji teniški igralec, ki je v kratki tekmovalni karieri zastopal Monako, Ivice niti malo ni zanimalo, kdo je v svetu tenisa Sosa: “John se je nemudoma spravil na Salvadorja, ker si je upal nasloniti se na zid. Prisili ga, da teče za vsako žogo. “Salva” je star čez 60 let, a počne, kar mu John naroči. Bernard se zadere name, naj tečem, ali pa naj grem domov. Če dobim točko, mi potem za kazen odigra 10 skrajšanih žogic. Če ne stečem na njo, je takoj drama. Ves čas je v zraku pritisk.”

Božič in zmanjšana plača

“Pogrešam družino, a me delovanje na ATP turneji osrečuje. Vse to se konča, ko mi John pove, da nama bo s Soso zmanjšal plačo. Na božič! Namesto 1200 evrov tedensko bova odslej prejela 1000 evrov. Hrano naj bi nama kril, a se moram znajti sam,” se tistih časov spominja Drouet.

“Preplačana sta. Če vama karkoli ni všeč, lahko izgineta domov,” rohni oče tedaj 20-letnega Tomića, ki je medtem že nekaj časa član elitne stoterice. Drouet pojasnjuje, zakaj toksičnega odnosa ni zapustil:

“Prekinil sem pogodbo v teniškem klubu Monte Carlo, ne morem nazaj. John ima še eno novico. Za božič naju ne bo plačal, ker nismo trenirali. S Salvadorjem mu skušava pojasniti, da to ni bistvo, ker sva še zmeraj za božič stran od svojih najbližjih. Bernard mu prigovarja, naj naju vseeno plača. Grizem se, ker sem Johnu zaupal, da sem v življenju spustil vse le zato, da sem zdaj tu z njima. Zaveda se, da me ima v pesti, saj je to moja edina opcija. Imam bivšo ženo in otroka ter hišo, za katero odplačujem kredit, moram delati!”

Drouet si je iz dneva v dan govoril, da bo bolje, pa se je – jasno – le slepil. “Po sedmih urah treninga Johnu kar naenkrat ‘poči film’. Zahteva naj igram tekmovalen niz z Bernardom in da naj se maksimalno potrudim ter ga potisnem do limita. Če osvojim več, kot tri igre, bo moral Bernard za kazen domov teči. Ujet med strahom pred očetom in empatijo do Bernarda vseeno odigram najboljši možen niz in ga celo premagam. Bernard je tako jezen, da bi me najraje ‘pregriznil’, razbije lopar, oče mu zaukaže naj se odpravi na pot, midva se zraven peljeva. Super vzdušje!”

Od ekstaze do depresije v minuti

Bernard Tomic je v sklopu Hopmanovega pokala s 6:4, 6:4 premagal Novaka Djokovića. Drouetu končno ni potrebno skrbeti o trenjih z očetom, saj Johna ni na prizorišču. Razmišlja le o tenisu in o pripravi na naslednje tekme.

Režim uživanja dodatkov je strog. Drouet pripravi 2 litra mešanic, Bernard pogoltne 2 tableti tričetrt ure pred tekmo, tri velike bele kapsule četrt ure pred tekmo, tik pred začetkom užije še majhno modro vrečko praška za energijo, med tekmo še oranžno vrečko.

“Če mešanic nisem dobro namešal, ali pa sem jih iz hladilnika vzel prezgodaj me je kot po pravilu nadrl. Poleg tega sem moral njegove loparje pred srečanjem postaviti v neko hladno shrambo, da jih je potem lažje lomil,” se spominja Francoz, ki je v svoji karieri med drugim sodeloval tudi z Marion Bartoli, Anastazijo Pavljučenkovo in Timeo Baboš.

V Sydneyu je tistega leta Tomić prišel do prvega naslova v karieri. “Proslavljamo, Bernard je zmagal, izjemno! Vsi smo nasmejani, skrbi so pozabljene. Zvečer smo še zmeraj v teniškem središču, John pride do mene, pokaže list z zneskom nagrade in reče: ‘Poglej, koliko dajatev moram plačevati. Preveč vama dajem, manj vaju bom plačeval.” Veselje se je kar naenkrat spremenilo v depresijo.

Dvojna merila

Nekaj dni kasneje se začne prvi vrhunec sezone, OP Avstralije. “S svojim tedanjim dekletom Sophie Lombard se skrivava pred obema Tomićema. Ob 23. uri se izmuznem iz hotelske sobe, da se z njo dobim v njenem hotelu, vstati pa moram pred 6. uro, da ima Bernard lahko v sobi sveže stisnjen pomarančni sok. Potrkam mu na vrata, zakriči naj odj**em. Vztrajam naj popije sok in pogoltne energijske tablete. Ves čas nek nepotreben stres.”

V 3. krogu Melbourna čaka na ekipo velik izziv v obliki Rogerja Federerja. “Bernard je na treningu nemogoč. Ukaže mi naj tečem, skačem levo in desno, obravnava me kot svojega psa. Vidi se, da je nervozen,” se priprave na Švicarja spominja Drouet.

Ko so pred začetkom sezone trenirali v Gold Coastu, sta si s Salvadorjem Soso kdaj na terasi v poznejših urah privoščila pivo, da se po napornem dnevu sprostita. Nekega večera je mlajši Tomić ob 23. uri prišel mimo in jima zabrusil, kaj sploh še delata pokonci in naj gresta že spat.

“Zanimivo, potem se nama je kasneje hvalil, kako se ponoči izmuzne in se dobi v mestu s prijatelji. Takrat sva dojela, zakaj zjutraj pogosto potrebuje pol ure, da se splazi iz postelje. Vsak vikend je ponočeval in se vozil s svojim Ferrarijem,” Francoz pojasnjuje, kako so v ekipi veljala dvojna merila.

Johnove solze in formula 1 do Marseilla

Tomića prispeta v Monako, Drouet ju je na letališče odšel iskat na lastne stroške. Bernard je po avstralskem poletju pustil tenis in se posvečal predvsem nočnemu življenju ter izgubil 3 kilograme mišic.

“S Salvadorjem sva ga zagledala in se zgrozila, kdo je ta zombi pred nama. Na igrišču se mu nič ne ljubi, Salvador naroči šprinte, Bernie pa teče v ritmu za maraton, počasno trimčkanje. Do turnirjev v Marseilleu in Rotterdamu je le še pet dni. Voda nam teče v grlo. V ekipi sem štiri mesece in imam že zdaj vsega vrh glave. Nikoli ne vem, kdaj bo John znorel.”

Dnevnik iz pekla se nadaljuje: “Prispeli smo v Rotterdam, sneži, mraz reže do kosti, Bernarda izloči Grigor Dimitrov. Zasluženo, igral je na 50 odstotkih svojih zmožnosti. Zvečer greva s Salvadorjem v Johnovo sobo. Na najino velikansko presenečenje začne vpričo obeh jokati. Res mu je hudo. Razlaga nama, da ga Bernard noče več v ekipi in da bo šel verjetno domov v Avstralijo. S Salvo ga tolaživa, a globoko v sebi proslavljava in si želiva, da ga Bernard ‘odreže’ iz ekipe.”

Drouet je bil ves čas delovanja v ekipi prepričan, da je problem očetov vpliv, a tega ni želel povedati naglas, ker se je Johna bal. Tudi Sosa mu je dal nasvet: “Ne posegaj vmes, naj ga Bernard sam pošlje domov.”

Želja po odhodu ‘rakavega dela ekipe’ se poveča, ko Johnu še enkrat več “poči film”, ker Drouet ni šel iskat kovčkov za odhod v Marseille. Drouetu je grozil, da ga bo pustil v Monte Carlu in ga izključil iz ekipe. “Bernard je prišel do nas in vse ‘nalajal’ naj utihnemo. Ne more verjeti, da me je oče želel odpustiti samo zato, ker nisem šel po kovčke. Vsi smo utihnili.”

Kot razlaga Drouet, je John kar naenkrat vse pozabil, se začel obnašati spravljivo in Soso v smehu izzval, da gresta dirkat za večerjo: “Kdor prvi pride iz Monte Carla do Marseilla pred 19. uro, dobi stavo!” Salvador vse skupaj razume kot šalo za prekinitev slabega vzdušja, John pač ne. Sedel je v osebno vozilo in odvihral s 160 km/h proti Marseilleu.

“V hotelu se srečamo, John nam naroči, da se v jedilnici dobimo čez 20 minut. Na večerji je vase zlil dva viskija, glavno jed in posladek, potem zahteva plačilo. Vse skupaj stane 150 evrov, John račun vzame in ga pomoli Sosi pod nos ter reče naj plača, ker je izgubil stavo,” razlaga Francoz, ki je točno vedel, da španski trener pri sebi nima tolikšnega zneska.

Pohitel je v sobo in pograbil 20 evrov, ki jih je imel v denarnici, tudi Bernard, ki ga je bilo vidno sram, je prispeval 15-20 evrov.

Med scilo in karibdo

Zjutraj na treningu je spet vse ‘normalno’: razbijanje loparjev, John žali svojega sina, Droueta pa še bolj, ker ga je na zajtrku opazil v družbi Jo-Wilfried Tsongaja. “Kdo te plačuje? Jaz ali Tsonga?” je oster John.

Med tekmo 2. kroga proti Somdevu Dev Varmanu in četrtfinalom s Tsongajem se napetost na treningu poveča. John naroči, da treniramo, sin ga noče poslušati. “Potem pa ne treniraj z njim Thomas!” zakriči John.

Kot v komediji Bernard naroči, da je sedaj pripravljen na trening. “Stojim ob osnovni črti z loparjem in žogico v roki, ne vem, kaj mi je storiti. Bernard mi agresivno reče naj mu udarim žogico, John na ves glas tuli, da naj si samo drznem igrati. Vse skupaj se stopnjuje do tega, da se dereta drug na drugega, Bernard začne razbijati lopar,” nadrealizem svoje službe opisuje Drouet.

Spanje na letališču in streljanje

Ekipa je odšla v Indian Wells, za logistiko je moral skrbeti strokovni štab. Prispeli so v New York, Bernard nima primernega vizuma, nekako pregovori uradne osebe, da ga spustijo v državo, a mora za 4 ure na zasliševanje. Zamudijo povezovalni let, šele naslednji dan sedejo na letalo za Phoenix.

“Bernard se je v New Yorku dogovoril za zabavo s svojimi znanci, rezerviral hotel, naju s Soso pa pusti na letališču, kjer prespiva na klopeh. Vse skupaj sem fotografsko dokumentiral,” je Francoz počasi že pri koncu s svojimi živci.

Morda najbolj bizarna prigoda življenja na turneji z družino Tomić datira v pomlad 2013, ko je ekipa trenirala v Bradentonu na Floridi. Johnu je na pamet padlo, da kupi zračno pištolo, ker si želi oditi na lov.

“Ideja se mi dejansko dopade, zato se strinjam. Odidemo lovit ribe, ob jezeru treniramo in ribarimo, potem pa streljamo. Po prihodu v najeto hišo mlajši Tomić zarenči, da se bo zdaj šele zares pokazalo, kdo v ekipi je pravi moški.” Drouet in Sosa se zmedeno spogledata, Bernard predlaga, da streljajo drug v drugega.

Kljub temu, da se je mladenič zgolj šalil, ga je oče vzel resno, vzame orožje in sina ustreli v nogo. Bernard začne krvaveti, nato še on ustreli očeta, potem se lotita Salvadorja. Na vrsti je Drouet, ki pa je medtem pobegnil v spalnico in si nadel pet parov hlač. “Ko so me obstreljevali, nisem čutil skoraj nič,” se zanimive zabave spominja Francoz.

Stroj za namerno izgubljanje

Ekipa prispe v Miami, kjer so dogovorjeni za trening s Keijem Nišikorijem. Tekma je namenjena iskanju občutkov pred nastopom na tamkajšnjem Mastersu, Bernard pa žogo ‘nabija’ nazaj in v desetih minutah izgubi z izidom 1:6. Japonec, ki ga je res težko razjeziti, je tokrat izjemoma besen. Njegov trener pristopi k Drouetu in mu zabrusi, da nikoli več ne bodo trenirali s Tomićem.

“Na turnirju se v 2. krogu srečamo z Andyjem Murrayem. Bernard začne odlično, zamudi dve priložnosti za odvzem servisa pri izidu 15:40, potem pa preprosto odneha. Rekel bi, da je 80 odstotkov njegovih porazov plod nezainteresiranosti, ali pa poškodbe. Vsi se norčujejo iz njega, da je stroj namerno izgubljanje tekem,” zaključi danes 38-letni strokovnjak.

Danes le še turist

Bernard Tomić je trenutno 255. igralec sveta, ki na turnirjih serije ATP ni nastopil že lep čas. V začetku sezone je na domačem Grand Slamu čez kvalifikacije prilezel do 2. kroga, kjer ga je porazil Denis Shapovalov. Na Roland Garros in Wimbledon se mu ni uspelo prebiti, tudi na challengerjih težko napreduje v sklepno fazo, nazadnje je imel stik s tekmovalnim tenisom prejšnji mesec, ko je nastopil v kvalifikacijah ATP turnirja v Nur Sultanu, kjer je med izgubljanjem proti Američanu Maximeu Cressyju zaradi poškodbe prsta dvoboj predal.