Novak Đoković ima misli že usmerjene na drugi masters sezone v Miamiju, potem ko ga je v 3. krogu Indian Wellsa senzacionalno odpravil 20-letni Italijan Luca Nardi. Ob tej priložnosti smo se poglobili v to, kolikokrat in kdaj je "Nole" od začetka profesionalne kariere izgubil proti nasprotnikom, ki ne sodijo v sam svetovni vrh.
Novak Đoković si je z leti ustvaril kulten status, renome skoraj nepremagljivega. Prepogosto so se nasprotniki na drugi strani mreže proti Beograjčanu v glavi predali, še preden bi se tekma sploh začela. A odkar je Novak redno začel nastopati na ATP turneji in Grand Slam turnirjih, se je v njegovem življenjepisu vendarle znašlo nekaj porazov proti igralcem, ki so bili totalni “avtsajderji”. Včerajšnji proti Nardiju je jubilejni deseti.
Darilo prijatelju ali zgolj slab dan?
Prvi tak je bil leta 2006, ko je v Barceloni Đoković kot 18-letni mladenič naletel na peščenega specialista Daniela Gimena Traverja (178. na ATP listi), izgubil po treh nizih, tekma je šla hitro v pozabo. Nihče namreč ni pričakoval, da bo Srb ob takšnih gigantih, kot sta bila takrat Roger Federer in Rafael Nadal, prišel h “koritu”.
Istega leta je Novak zdrs doživel na travnati podlagi v Rosmalnu, ko ga je v kozji rog ugnal dandanašnji trener aktualne zmagovalke Wimbledona Markete Vondroušove, Čeh Jan Hernych (128.), precej bolj pa se je ljubiteljem tenisa v spomin vtisnil poraz sezono kasneje v Umagu, ko je v srbskem duelu Đoković klonil proti Viktorju Troickiju (176.).
Številni so bili tedaj namreč prepričani, da je v igri nameščanje izidov oziroma prijateljska gesta kolegu iz reprezentance. Verjetno nikdar ne bomo izvedeli …
Četrti nepričakovan poraz proti nasprotniku, ki je bil rangiran krepko nižje, je prvi obraz srbskega športa doživel v trenutku, ko je bil sveži zmagovalec Odprtega prvenstva Avstralije. V Key Biscayne je takrat Novak prišel kot branilec naslova in tretji igralec sveta, posloviti pa se je moral že na uvodu tekmovanja, ko ga je šokiral velikan s kolidža Illinois, Južnoafričan Kevin Anderson (122.).
Solze obupa
Na naslednji tak primer je bilo potrebno čakati polnih osem let. Zgodilo se je v trenutku, ko bi Novak to najmanj potreboval.
Olimpijske igre 2016, Rio de Janeiro. To je bila gromozanska priložnost, da Đoković pristavi še zadnji manjkajoč kamenček v svojem športnem mozaiku največjih dosežkov, žreb pa je hotel, da se že v prvem krogu pomeri proti enemu izmed najbolj neugodnih konkurentov. Juan Martin Del Potro (141.) je na igre pripotoval z zamrznjeno uvrstitvijo, trčil ob Srba in ga po dveh podaljšanih igrah poslal na počitnice. Noleta so po koncu tekme premagale solze, v krogu njegovih navijačev pa dogodek še zmeraj velja za enega izmed najhujših v karieri.
Za šampione njegovega kova je jasno vsak prihod k mreži s statusom poraženca boleč, a tistega v Melbourne Parku 2017 proti Uzbekistancu Denisu Istominu (117.) resnično ni pričakoval nihče.
Italijanski unikum
Za številko 7 med temi črnimi pikami je leto kasneje v Indian Wellsu poskrbel Japonec Taro Daniel (109.), osmo “packo” je par mesecev kasneje v Barceloni dodal Slovak Martin Kližan (140.), deveto pa takoj po avstralskem fiasku z deportacijo predlani Jiří Veselý (123.), ki je slavil v Dubaju.
Nardi je včeraj poskrbel za deseto in s tem postal najmlajši igralec, ki je Novaka porazil kot nekdo, ki ni uvrščen med top 100, hkrati pa postal šele drugi igralec, ki je Đokovića v njegovi profesionalni karieri premagal s statusom t. i. srečnega poraženca. Tudi v prvem primeru je bil zanj usoden Italijan Lorenzo Sonego.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje