Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Po končani ameriški turneji si je Kaja Juvan vzela kratek predah in med drugim v ponedeljek podpisala partnersko pogodbo o sodelovanju z avtomobilsko znamko. V izčrpnem pogovoru za Sportklub je nekaj besed namenila prijateljici na prvem mestu WTA lestvice Igi Swiatek, svojih aspiracijah pred nadaljevanjem sezone in še marsičem. Prvi izziv ji predstavlja aprilski nastop s slovensko reprezentanco v pokalu Billie Jean King.
Na zadnjem turnirju v Miamiju se 21-letni Ljubljančanki ni izšlo po načrtih. V prvem krogu kvalifikacij se je morala zaradi slabega počutja posloviti. Boljša od nje je bila Kitajka Lin Zhu, Kaja je v drugem nizu pri rezultatu 0-3 raje predala.
Poleg standardnih tem, ki Juvan zadevajo, smo se dotaknili tudi januarske sage Novaka Đokovića v Avstraliji, enakopravnega plačila obeh spolov in nenadejane upokojitve Ashleigh Barty. Vprašanja je zastavljal tudi uveljavljeni teniški komentator, Peter Pevc.
Na potekajočem Miami Openu smo opazili neverjetno veliko število predaj, zlasti pri dekletih, kjer jih je vključno s tvojo že petnajst. Nam lahko pojasnite, kje je razlog za toliko odpovedi in odstopov?
V mojem primeru je šlo za slabost. Skušala sem narediti vse, da se prilagodim, a nekako telo ni ubogalo. Letos je bilo pri meni toliko sprememb, da se moj organizem ni uspel sestaviti. Toliko različnih razmer, turnirjev na kupu, vsaj sama sem jih odigrala kar nekaj zapovrstjo. Zdelo se mi je smotrno, da ne tvegam zdravja za eno tekmo in se bolje pripravim za naprej.
Torej slabost…
Da, nisem mogla zbrati energije, slabo sem se počutila fizično. Ne vem, ali sem morda tam (v Miamiju op.a.) karkoli staknila, ali pa je bila kriva višja vlažnost kot v Indian Wellsu. Podlaga je zelo počasna, podobna pesku, zato s servisom kaj prida ne moreš ustvariti. Točko je potrebno počasi graditi. Če imaš za nasprotnico nekoga, ki je fizično optimalno pripravljen, ti pa ne, žal ne gre.
Podlaga naj bi bila skoraj enako počasna kot v Indian Wellsu.
V Miamiju je še bolj, igra se z žogicami Dunlop. V Miamiju je praktično nemogoče točko dobiti z začetnim udarcem, ker če ni res močan, ne bo šel kar mimo nasprotnice. Lanski US Open je bila najhitrejša podlaga od vseh.
Kakšno je vzdušje na turneji? Je bilo v ZDA že vse normalno kot pred pandemijo?
Delno. Vseeno se zavedamo, da covid-19 še zmeraj kroži. Zanimivo, kako nikogar več ne skrbi, a se sama skušam paziti. Ni mi mar zaradi karantene, ampak bolj zaradi počutja. Na OP Avstralije so nas testirali prvi in peti dan, potem pa sploh ne več. Ni to čudno? Sem pristaš tega, da se opravi vsaj antigenski test, vzame ti pet minut. Nekateri igralci po prebolevanju niso optimalno pripravljeni. Če boste vprašali Tamaro (Zidanšek op.a.), Eleno Rybakino in Ons Jabeur, gre pri njih vse skupaj zelo počasi nazaj v normalno stanje.
Iga. Kako doživljate to, da je zdaj prva igralka sveta in hkrati vaša prijateljica?
Jaz jo gledam ločeno kot teniško igralko in kot prijateljico. Napisala sem ji, kako je super, da je prva. Že ko je zmagala Masters v Dohi, sem ji dejala, da ni nikogar, ki bi jo v tem trenutku lahko premagal. No okej, razen Ashleigh Barty, ampak nje ni več v tej zgodbi. Iga je v tem trenutku najbolj solidna igralka. Lani denimo ni bilo prav veliko igralk, ki bi na vseh štirih turnirjih velike četverice prišle vsaj do osmine finala.
Ampak bodimo realni. Tako odprto kot je trenutno stanje v ženskem tenisu, ni bilo že kakšnih 30 let. Torej, da lahko vsaka igralka iz elitne stoterice zmaga proti vsaki. Bo Iga to spremenila?
Na vrhu bi lahko ostala kar nekaj časa, ker je s svojo igro zelo konstantna. Imam pa po drugi strani občutek, da moraš biti na turneji res ves čas stoodstoten. Ker, če nisi, je vse odprto. V pandemiji, ko je bil WTA ranking zamrznjen, se mi je zdelo, da se zadeve nikamor ne morejo premakniti, danes se mi elitna petdeseterica zdi dosegljiva.
Proti Španki jo je zmanjkalo
S katerim napredkom ste pri sebi najbolj zadovoljni?
Vesela sem, da sem čez zadnja dva meseca solidna, konstantna. Mogoče po rezultatih tako sicer ne deluje, a ko uspešno napreduješ čez kvalifikacije …
No, pa saj spremljamo, gledamo. Če ne drugače pa preko kakšnih spletnih povezav.
No, kakorkoli. Veseli me, da sem se na razmere prilagodila in to ne glede na to, kje sem igrala. Še nekaj se mi zdi vredno omembe – na trdi podlagi dobivam dosti več tekem, kar v prejšnjih sezonah ni bila praksa. Napredek sem naredila tudi na področju fizične priprave. Sem močnejša, zdržim daljše tekme, redkeje postanem utrujena. Všeč mi je to, da se nekam premikam.
Kje pa vidite svoje rezerve?
Pri vseh segmentih so vedno še rezerve. Natančnost, zanesljivost, manj zastonj oddanih točk. Nimam ravno samo enega velikega problema, ampak več področij terja majhne izboljšave. Trudila se bom, da postanem še močnejša, hitrejša in da zdržim kakšno igro še dlje. Recimo proti Sari Sorribes Tormo (op.a.: v Indian Wellsu) me je recimo na koncu malce zmanjkalo. Želim si, da bi v prihodnje, ne glede na karkoli, držala visoko psihično, fizično in taktično raven.
Kakšen je urnik za prihajajoče obdobje? Prav veliko točk od lani ne branite.
Deset dni priprav na pesku, nato pokal Billie Jean King. Glede na to, da naj bi bilo tam veliko število tekem, bo moj naslednji turnir nato šele Madrid ter potem naprej. Rada bi čim več igrala na pesku.
Glede na številne menjave štabov vas velja pohvaliti, da ste pa zdaj že več kot eno leto s trenerjem Philipom Dehaesom. V ekipi je še Miran Kotnik. To je ekipa, ki ji torej zaupate in skupina, s katero boste skušali letos izvleči čim več, kajne?
Zdi se mi, da imam ekipo, ki mi pomaga. Toda naučila sem se, da ni čisto nič narobe, če jo zamenjaš. Ash Barty je bila številka 1 in se je upokojila. Ob takih dogodkih se zamisliš. V tem trenutku ekipa deluje dobro, ampak nisem tak človek, ki bi rekel, da bo trajalo za vedno. Če bom čutila, da želim nekaj “ekstra”, kot smo recimo v ekipo dodali Maroša (Maroš Molnar, slovaški kondicijski trener, op.a. ), bom menjala. Trenutno sem zadovoljna.
“Samo, da v nečem tekmujem”
Omenili ste Ashleigh Barty. Ste bili nad njeno odločitvijo šokirani?
Resnici na ljubo sem nekaj o tem slišala že januarja, a takrat bolj v šali, takoj po OP Avstralije. Je netipičen primer. Saj vsi vemo, da je že pri 19 letih enkrat prekinila kariero, kar mi pove, kot da je igrala na silo v smislu “moram igrati”. Lani je osvojila skoraj vse, kar se je osvojiti dalo. Mogoče si je za cilj zastavila le še Avstralijo. Vsakega nas žene nekaj različnega.
“Nimam še nikakršne želje zaključiti.”
Kaj pa vas žene in do kam?
Dokler se premikam in napredujem … Toliko časa bom šla, kolikor bo šlo daleč. Cilj je vedno najvišji. Bolje je meriti najvišje in kamor koli prideš, pač prideš. Če ne bi delala vsega, kar je v moji moči, bi to obžalovala. Nimam še nikakršne želje zaključiti (smeh). Prišla sem do zaključka, da lahko igram z najboljšimi puncami. Ni mi več nepredstavljivo. Ko igraš enkrat z nasprotnicami iz elitne trideseterice, celo elitne dvajseterice, si rečeš “pa saj lahko zdržim z njimi”. Morda jih ne bom mogla vedno premagati, a z njimi se lahko enakovredno merim. To je dodana vrednost v primerjavi s preteklimi sezonami.
Torej boste vztrajali vse dokler bo šlo navzgor?
Dokler bom imela občutek, da napredujem. Ne rezultatska, ampak po kakovosti igre. Če izgubiš vero v to, potem … Nikoli me recimo ni gnal finančni cilj.
Prenapihnjena avstralska ‘limonada’
Ste imeli pa od nekdaj v sebi tisto strast do igranja tenisa. To se opazi, na igrišču se res dobro počutite.
Da. Rada tekmujem, četudi gre za majhne stvari.
V balinčkih, šahu…
V čemerkoli! (smeh) To me žene, rada imam adrenalin. To se pri nekaterih igralcih zelo dobro opazi. Poglejte samo Rafaela Nadala, njemu ta boj za zmago pomeni vse. Na velikem odru je to redkost.
Omenili ste Nadala. Spregovorimo še malce o Novaku Đokoviću. Ste o tem v Avstraliji veliko govorili?
Informacije so se takoj razširile, vsak ima neko mnenje, povečalo se je število danih intervjujev. Mediji ste zadevo vlekli še kar nekaj časa, ko je bila zgodba že zaključena, razumljivo. Na Novaka smo igralci in igralke gledali povsem normalno. Navsezadnje smo med seboj prijatelji. Lahko bi se izognili temu, če bi Avstralci jasno povedali, kaj se sme in česa ne.
Na koncu je bila to žal zgodba turnirja. No, pa seveda zmaga Nadala.
Ko se začne turnir, je s svojo glavo vsak tako osredotočen na igro, da je ostalo tako zelo nepomembno.
“Drame v povezavi z Novakom Đokovićem bi se gladko izognili, če bi Avstralci jasno povedali, kaj se sme in česa ne.”
Več ur je jokala
Vrnimo se k Igi. Imam občutek, da ima tisto nekaj. Mešanica psihične stabilnosti in same igre vliva prepričanje, da bo ona nova “Barty”, ki bo kar nekaj časa ostala na prvem mestu WTA lestvice. Osaka ima psihične težave, Andreescu že nekaj časa ne igra, morda je Španka Paula Badosa tista, ki jo bo izzvala. Kakšno je vaše mnenje, glede na to, da imate kot igralka najboljši vpogled?
Težko je reči. Ne pozabimo na Simono Halep in Karolino Pliškovo, ki še nista rekli zadnje besede.
Bo Serena vsaj še enkrat osvojila turnir za Grand Slam?
(smeh) Če bodo podlage še naprej tako počasne, potem ne. Ko si številka ena, se stvari spremenijo. Vsi te želijo premagati. Poznam Igo. Imela je trenutke, ko ni bila mentalno močna, a trenutno pač izstopa.
Si ji ob tem, ko je postalo jasno, da bo postala številka ena svetovnega tenisa, poslala kakšen duhovit zapis?
Napisala sem ji, če upokojitev Barty pomeni, da je odslej ona na prvem mestu. Odgovorila je, da je šokirana. Menda je jokala par ur. Taka oseba je, da se ji po eni strani ni zdelo pravično in da si prvo mesto sploh ne zasluži. Dejala sem ji, da naj ne bo skromna. Rekla sem ji: “Nehaj! Tako ali tako si zdaj povezala dve turnirski zmagi na tekmovanjih serije 1000.” Če bi na prvo mesto prišla Badosa, potem bi mogoče to še bilo nepravično, saj ni osvojila niti enega turnirja velike četverice. Česa Iga še ni zmagala? Osvojila je Roland Garros, Rim, polfinale Avstralije …, psihološko je močna, a to se lahko hitro obrne. Poglejte le Emmo Raducanu.
S tem si je naložila ogromno breme. Če igralka, ki prej in kasneje ne more dobiti niti ene tekme, OP Združenih držav pa iz kvalifikacij osvoji brez izgubljenega niza, pomeni, da v ženskem tenisu trenutno vlada absolutna anarhija.
Če takoj osvojiš nekaj tako velikega, potem zmage na manjših turnirjih niso vredne praktično nič. Odvisno, kaj ti je cilj. Meni osebno veliko pomeni, da imam v splošnem v redu življenje.
Ali se motimo, če rečemo, da nikdar ne poškilite na WTA uvrstitev?
Zelo redko, a slej ko prej pride do mene. Če se bolj posvečaš temu, kaj se dogaja na igrišču, se te uvrstitev toliko ne dotakne. Saj je lepo videti, da si višje, toda ni najpomembneje.
Prej ste omenili kakovost življenja. Imate fanta, Matica. Kje sta se spoznala? Vas spremlja na turnirjih?
Poznava se iz gimnazije, bil je moj sošolec, vendar tam še nisva postala par.
“Igranje na tri dobljene nize je brutalno, ampak ali poznate koga, ki se usede na kavč in gleda vseh pet nizov od prve do zadnje točke? Ena ura, morda dve, ok, … tri so že veliko, štiri ali pet pa čisto preveč.”
Nameravate spomladi igrati tudi v konkurenci parov?
V načrtu imam nekaj turnirjev, ne mislim pa pretiravati. Dogovarjava se s Tamaro (op.a. Zidanšek). Prijavili sva se za Miami, a je bila spodnja meja (cut-off) za sprejem igralk nastavljena previsoko. Odločitev je na njej, saj je ona tista, ki se trenutno rehabilitira. Nisem pa za to, da igram čisto vsak teden.
Še ena nekoliko bolj pereča tema za konec. Stefanos Cicipas je dejal, da naj ženske na turnirjih velike četverice igrajo na tri dobljene nize, če že zaslužite enako kot moški. Mnenje?
Kaj točno je Cicipas mislil s to izjavo, bo potrebno vprašati njega. Sama ne vidim, da bi bilo to dvoje povezano. Nimam nič proti temu, če tudi moški igrajo manj nizov, ker se mi zdi res naporno. Drugače pa se strinjam s tem, da je igranje na tri dobljene nize brutalno, ampak ali poznate koga, ki se usede na kavč in gleda vseh pet nizov od prve do zadnje točke?
No, razen, če gre za finale Medvedjev – Nadal na OP Avstralije!
Ali pa če tekmo komentiraš. Priznam. Ko tekme zavijejo v peti niz, rada pogledam rezultat in dva tri nize, cele tekme pa ne. Vem, da je lani več ljudi gledalo ženski finale kot pa moškega. Meni bolj ustreza gledati tekme, ki se končajo hitreje, verjamem, da je pri večini ljudi tako. Ena ura, morda dve, ok, … tri so že veliko, štiri ali pet pa čisto preveč.
Ste pogledali film King Richard, ki govori o vzponu sester Williams in njunem očetu?
Da, a sem srednje zadovoljna z njim. Želela bi si, da bi pokazali tudi kakšne težave, ne le uspehe. Poleg tega pa se ne strinjam s tem, da je o teniških stvareh potrebno dati prednost očetovemu nasvetu pred trenerjem. Všeč mi je to, kako film sporoča, naj starši svojih otrok ne preobremenjujejo, temveč dajo poudarek vrednotam.
Kaja, pri koncu pogovora smo. Vzemimo preostanek letošnje sezone, lahko si izberete le en turnir, na katerem se predstavite v najboljši luči. Katerega bi vzeli?
Vedno govorim, da se mi zdi najbolj poseben Wimbledon. To tekmovanje obdaja posebna atmosfera. Podlaga je “živa”, na koncu je drugačna, kot ob začetku turnirja, moraš se bolj prilagajati. Moraš biti dobro pripravljen, da ti ne zdrsne. Ko prideš v Wimbledon, je občutek, kot da nisi na nekem normalnem turnirju. Tja sem šla tekme gledat že, ko sem bila mlajša. Takrat sem sanjarila o tem, kako bi bilo dobro, če bi tu nastopala. Na Wimbledon imam same lepe spomine.
“Ko prideš v Wimbledon, je občutek, kot da nisi na nekem običajnem turnirju”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje