Prvič po letu 2009 v glavnem žrebu tekmovanja posameznikov na Odprtem prvenstvu Avstralije ne bo zaigral niti en Slovenec. Aljaž Bedene, Grega Žemlja, Blaž Kavčič in Blaž Rola so nas na nek način razvadili, letos bomo pesti stiskali le za dekleta. Vseeno se nekje v daljavi svita neko novo upanje, vera v to, da nam bo januarja in avgusta, ko sta na sporedu Melbourne in Flushing Meadows, spanec v pozitivnem smislu kratil mladenič, ki si je pred kratkim pokoril vso svetovno konkurenco.

Suljić po zmagi: Do 16. leta želim biti med profesionalci

Tenis

22. Dec 2021 1

Tenis

22. Dec 2021 1

Slovenija ima vzhajajočo teniško senzacijo

ATP

20. Dec 2021 1

ATP

20. Dec 2021 1

Šel je po stopinjah očeta Admirja, ki je svojčas “brcal” za velenjski Rudar in Nafto, kariero končal pri Kaposvarju.

Svitova nogometna kariera je bila mnogo krajša, saj se je pri šestih letih ob načetem odnosu s soigralcem odločil, da se raje preizkusi nekje drugje, v športu, kjer bo odvisen le sam od sebe. Ko sta starša na pet različnih teniških klubov poslala elektronsko pošto, če se njun sin lahko priključi skupinskim treningom, se je po nekaj dneh v njunem nabiralniku znašel le odgovor Teniške Akademije Breskvar.

Kot radi rečemo, je vse ostalo zgodovina! Svit je beli šport vzljubil do te mere, da mu je bilo vse ostalo v življenju postranskega pomena. Zelo hitro se je učil, na treninge hodil vsak dan raje ter posledično premagoval tudi višje, močnejše od sebe.

Danes je šampion, sicer le v starostni kategoriji do 12. leta, osvojil je namreč Orange Bowl na Floridi, ampak hej, nekje je potrebno začeti!

V spodnjih vrsticah vam odstiramo kuliso v mali svet enega izmed najbolj talentiranih teniških igralcev na planetu, ki ga je v svoje vrste zvabila renomirana francoska teniška akademija, Patricka Muratoglouja. Zmotili smo ga med “sparingiranjem” pod budnim očesom njegovega občasnega mentorja, Blaža Kavčiča, ki si še zmeraj lasti najboljšo moško uvrstitev na OP Avstralije (3. krog).

Svit, za začetek bralcem Sportkluba zaupaj, kako te je pot zanesla v tenis, glede na to, da je oče upokojeni nogometaš?

Oče in mati sta pogosto igrala tenis za rekreacijo. Nekoč sem šel z njima in odkar sem v roke prijel lopar, mi je bil to nek edinstven občutek. V trenutku sem se zaljubil v lopar in teniško žogico.

Tudi zaradi dejstva, da je tenis individualni šport in si odvisen le od samega sebe?

Takrat o tem bistveno nisem razmišljal, ker sem bil še premajhen. Ampak dejstvo je, da so mi individualni športi bolj pisani na kožo.

Kako sedaj podoživljaš zmago na Orange Bowlu, ko je minilo že nekaj časa od tega uspeha?

Iskreno povedano na začetku tega nisem dobro dojel, zdaj pa prihaja za menoj. Se pa zavedam, da ne smem “zaspati” na tem pokalu, to je le en velik korak naprej. Da, ni kaj, velik uspeh, toda potrebno bo držati osredotočenost dalje.

Že kmalu te čaka nova pomembna preizkušnja, kulti turnir za najstnike, Les Petits As v francoskem mestu Tarbes. Kdaj te čaka ta izziv?

Najprej bi moral igrati mladinski turnir v Boltonu, ki pa je bil odpovedan, tako da je naslednji res Tarbes. Tekmovanje je na sporedu v začetku februarja.

Saj to veš, da je Rafael Nadal po osvojenem turnirju v Tarbesu novinarju dejal, da gre naprej trenirat, ker zmaga na Les Petits As sama po sebi še ne pomeni, da bo v prihodnje dober igralec in da gre naprej trdo trenirat?

Ta posnetek sem pa videl (smeh).

Nam lahko razkriješ svoje mnenje o trenutni drami Novaka Đokovića v Avstraliji?

Nisem njegov navijač, se mi pa zdi, da so se Avstralci primera lotili pretrdo. Po drugi strani morajo biti pravila enaka za vse in niti dejstvo, da je največji vseh časov, ne sme biti podlaga za privilegije.

Nisi njegov pristaš, pa si vseeno priznal, da je največji teniški igralec vseh časov?

Roger Federer in Rafael Nadal sta mi bolj pri srcu, toda “Nole” je sodeč po igri na res visoki ravni ter vsekakor odstopa.

Kaj je bila tista prelomna točka, ko si dojel, da želiš postati resen, profesionalni športnik in da to ni le neka igra oziroma zabava?

Prvič sem na to pomislil že pri 7. letih, ko sem premagoval starejše dečke od sebe. To je dalo tudi staršem znak, da v projekt vlagajo več, me spodbujali, enako velja za trenerje.

Si kdaj ogledaš svoje posnetke in igro analiziraš?

Velikokrat. Oče in trener me posnameta, skupaj pogledamo video in si povemo, če karkoli opazimo.

Kdo vse trenutno dela s teboj? Kdo je v trenerskem štabu doma in kdo v Franciji?

V Sloveniji je moj trener Blaž Kavčič, ki je na vezi z mojim francoskim mentorjem Pierrom (op. a. Debrosseom). Moj trener pred odločitvijo za odhod v Francijo je bil Nikola Nikolić s Teniške akademije Breskvar, ob samih začetkih pri 7. letih starosti pa je z menoj deloval Grega Breskvar.

Kdo je bil s teboj prisoten na Floridi, ko si osvojil Orange Bowl?

Od trenerjev le Pierre.

Če ni turnirske zmage, je to neuspeh

Svit je poudaril, da gre na vsak turnir zmagat in je že poraz v finalu zadeva, ki ga močno potre. Nič drugače ne bo na turnirju, ki ga na začetku februarja čaka v Tarbesu. Igralci, rojeni leta 2007 so odpadli iz njegove starostne kategorije, tako da mu to v Franciji omogoča še nekoliko lažje delo. “Zanimivo bo, največja rivala sta Rus, Savva Rybkin in Francoz, Moise Kouame,” se je v svoj nov izziv ozrl Suljić.

Kakšna je razlika med treningom doma in v Franciji?

Tam je nekoliko lažje, ker je vse na enem mestu. Samo spustim se iz stanovanja in sem že pri igriščih. Z očetom živim v akademiji, ob kateri so številna igrišča, v kraju Biot.

Povej prosim še kaj o svoji trenutni opremi. 

Uporabljam lopar Wilson Blade, strune so tudi od Wilsona, oblečen sem v Nike.

Prej sva omenila, da pogosto gledaš svoje posnetke med igro. Kaj, opažaš, so še tvoje pomanjkljivosti, kjer imaš rezerve? Kje lahko svojo igro še izboljšaš?

Vsak dan, vsako sekundo, vsak trening se skušam izboljšati. Tudi Đoković, ki je že kar lep čas na prvem mestu ATP lestvice, s trenerjem analizira, kje bi lahko svojo igro še izpopolnil. Pierre, oče in ostali člani ekipe v Franciji pozornost posvečamo vsaki podrobnosti.

Kako pa kaj znanje francoskega jezika?

Nisem se še naučil, je kar težek jezik. Se pa učim, osnovne besede znam. Angleško pa znam, ker sem v Sloveniji obiskoval dodatne ure. Lahko rečem, da angleško že obvladam.

Kakšne starosti je bil najstarejši tekmec, ki si ga premagal?

Na turnirju vedno igram proti vrstnikom, sem pa v neuradnem srečanju porazil tudi že 16 ali 17 let starega nasprotnika. Takšnega, ki je velikan in lahko s servisom že kar konkretno udari po žogi.

Kdaj je bila torej tista prelomna točka, ko si staršem dejal “Oče, mati, tega se želim lotiti resneje.”? Kdaj si vedel, da to zate ni le igra, ampak resna tema?

Že dejstvo, da nikoli nisem želel izpustiti treninga, vam verjetno pove dovolj. Če je imel, na primer, nekdo rojstni dan, sem šel raje na trening, ker sem se že takrat zavedal, da imam v življenju samo en cilj, postati najboljši igralec na svetu. Ko pridem na teniško igrišče, je to zame najlepši trenutek dneva. Uživam na igrišču, živim za vsak udarec, od sebe dam vse. Starši so to opazili in mi od takrat naprej brez pardona ščitili hrbet.

Kako potem vse skupaj kombiniraš s šolo?

Ravno danes sem odpisal test, obiskujem 7. razred, moram pa poudariti, da mi gredo učitelji in učiteljice OŠ Vižmarje-Brod na roko, tako da se jim na tem mestu zahvaljujem.

Tvojega vzornika poznamo, to je Roger Federer. 

Tako je. Želim imeti tak slog igre, ki ga goji on, torej napadalen, da stopiš v igrišče, prideš na mrežo in odigraš volej. Roger mi je všeč tako kot igralec, pa tudi kot oseba. Ima pravi pristop do svoje ekipe, do nasprotnika, do sodnikov.

Ko to poslušam, se spomnim na tisti finale Wimbledona 2019, ki ti je najbrž strl srce…

Priznam, bil sem na robu solz. Groza.

Sodeč po povedanem, potem pesek ne bo tvoja najljubša podlaga? Razvrsti podlage po tem, kako rad jih imaš od prve do zadnje.

Na travi še nisem igral, tako da bi zaenkrat rekel takole: trda podlaga, potem pesek in nazadnje dvoranski tenis na tepihu, ampak ob tem bi rad povedal, da na pesku tudi rad igram, ker znam igrati defenzivo. Rad odigram kakšen “pasing” iz obrambe.

Kateri igralec pa te najbolj navdušuje od mlade “garde”? Govoriva torej o igralcih, proti katerim boš najbrž tudi sam zaigral, če ti gre vse kot po maslu.

Carlos Alcaraz. Njegov forehand udarec je božanski, njegovo delo nog popolno, odlikuje ga fokus.

Vedno sprašujemo o vzornikih. Postaviva zadeve drugače. Kateri igralec ti je pa najbolj antipatičen, ali pa te njegov slog igre nikakor ne navdušuje?

Njegova igra je izjemna, a mi Novak kot osebnost ni ravno blizu. Niti Andy Murray s svojim nenehnim blebetanjem. Stilsko pa vse, kar je nasprotje od Gaëla Monfilsa. Ne maram recimo stila Alexandra Zvereva, čeprav dobro … zdaj je začel malce več hoditi “noter”.

Fizioterapevti, nutricionisti, psihologi…

O posebnem tretmaju v francoski akademiji pri strokovnjaku Patricku Muratoglouju in odporu do hitre hrane je Svit povedal naslednje: “V Biotu imam na voljo svojega fizioterapevta, živilskega strokovnjaka pa še ne. Sem vendarle še otrok, jesti moram vse, da se primerno razvijem. Ko bom starejši, bo tudi on prišel v poštev. Sicer pazim, da denimo ne uživam hrane iz McDonald’s-a, toda ta mi tako ali tako ne diši. Ni mi všeč niti okus, še manj pa počutje potem. Ne lažem, jedel sem ga trikrat v svojem življenju.

“Razdriva” kakšno še o tvojih najljubših zadevah. Kateri avto bi imel recimo, če ti uspe in postaneš teniški super zvezdnik? Ob predpostavki, da imaš vozniški izpit.

Nov model Porscheja za pet oseb, črna mat barva.

Najljubša hrana in pijača?

Rad jem kakšno juho ali meso, ki ga pripravi moj oče, ali kakšne testenine. Pijem kar vodo, jabolčni ali pomarančni sok.

Najljubša glasba?

Vse zvrsti so mi blizu. Pred tekmami imam po navadi v slušalkah pesem “Zmaga” od izvajalca Challe Salle. Mi je pa pred srečanji bolj pomembna taktika, ki jo razdelava s trenerjem, tehnike dihanja.

Najljubši film ali serija?

Na Netflixu sem ravno zaključil s serijo, ki mi je bila naravnost odlična. Imenuje se All American. Všeč mi je bila tudi Greenhouse Academy. Ko bom imel nekaj časa, si bom pogledal nov del serije Cobra Kai.

Knjiga?

Nisem ravno ljubitelj branja, priznam. To, kar je v šoli obvezno.

Računalniške igrice?

Raje ne, ker vzame preveč časa. Če že, potem odigram na telefonu Tennis Champion 2, na PlayStation pa kakšen NBA.

Kako si vizualiziraš naslednjih pet let svoje kariere? V enem izmed nedavnih pogovorov sem ujel, da bi bil rad že do 16 leta med profesionalci. Nad teboj bedi managerska skupina Starwings, ki ima trdne vezi s turnirjem v Umagu. Bo to morda tvoj prvi ATP turnir?

Res je. Do tja je še dolga pot. Trening, trening in še enkrat trening. Trdo delo se izplača, vse skupaj mora potekati kot en lep proces in potem, verjamem, da bo uspelo vse, kar si želim. Alcaraz je turnir osvojil pri 18 letih, zakaj ga ne bi nekdo pri 17-tih?