V Ljubljani se danes začenja najmočnejši profesionalni teniški turnir, ki ga letos gosti Slovenija. Med drugim bo v Tivoliju nastopila tudi srbska igralka Olga Danilović. Kaj nam je povedala športnica, sicer tudi hčerka znamenitega košarkarja Predraga Danilovića in dekle kapetana slovenske nogometne reprezentance Jana Oblaka.
Polfinale WTA turnirja v romunskem Iași, predvsem pa prvič v karieri uvrstitev med najboljših 16 na turnirjih velike četverice (Roland Garros). To sta najboljša dosežka Olge Danilović v letošnji sezoni. Letvico bo Beograjčanka, ki je leta 2017 skupaj s Kajo Juvan osvojila mladinski Wimbledon med dvojicami, ta teden pod krošnjami ljubljanskega parka Tivoli skušala dvigniti še višje in tekmovanje seveda osvojiti. Renomirana posameznica se že celotno kariero kar ne more otresti Slovenije, saj je – poleg uspeha s Kajo – nekaj časa delovala tudi pod taktirko trenerja Robija Cokana, pred šestimi leti pa s Tamaro Zidanšek osvojila WTA turnir v Taškentu.
Glede na to, da je imela v karieri Olga kar nekaj obiskov zdravnika, smo jo najprej vprašali o zdravstvenem kartonu.
Olga, kako je koleno?
Dobro je, ni slabo, no. Za zdaj zdrži vse napore.
Je bila odločitev za ta teden med Bukarešto in Ljubljano težka?
Prejšnji teden sem bila v Švici (Montreux op. a.) in imela načrt, da pridem naravnost sem, a imela smolo, pa morala v Beograd. Vsekakor je bilo lažje priti v Slovenijo, glede na to, da tukaj živi in trenira sestra (Sonja Danilović; odbojkarica Maibora; op. a.).
Predlani ste nastopili v Kopru in imeli s seboj štirinožnega prijatelja Reo. Kako je s tem letos?
Rea je trenutno še zmeraj del družine, a je ves čas pri moji materi. Postali sta nerazdružljivi, jaz je praktično ne vidim. Imam pa cel kup domačih živali, od mačk do psov, nenehno posvojim koga novega.
Boste zvečer prisotni na tekmi s Kazahstanom?
Se vam to zdi vprašanje, povezano s tenisom? (smeh) Ne vem.
Je to vaša najboljša sezona doslej?
Vsekakor je ena izmed najbolj uspešnih, z nekaterimi res lepimi trenutki. V celoti gledano je odgovor ‘da’.
V načrtu je tretji naslov, drugi na turnirjih serije 125 WTA …
Iskreno rečeno, se tega res ne bi branila.
Kdo je tukaj z vami?
Španski trener Alejandro Cenzano. V moji zgodbi je že eno leto in pol tudi Pepo Clavet, ki ga tu ni. Baza, ko nisem na turneji, je Madrid. Španski jezik mi je vse bolj domač, razumem sicer vse, me je pa malo sram govoriti. Raje imam angleški jezik.
Kaj boste še delali v Sloveniji, ko ste že tu?
Včeraj sem se družila s sestro, ki živi v Mariboru. Od malih nog prihajam v Slovenijo, ko pa je turnir, pa ne morem recimo na Bled, ker ni časa. Sprehod po središču Ljubljane pred tekmami mi prečisti glavo.
Kaj je najboljši nasvet, ki vam ga je dal oče Predrag?
Rekel je, da vse mine. Tako kot dobri trenutki, bo tudi težko obdobje enkrat mimo.
Okej, kaj pa Novak Đoković?
Joj, če nisem na to odgovarjala že v milijardi primerov. Vsem je jasno, da je on z nekega drugega planeta, s tem ga rada dražim. Nikoli ne pametuje, daje majhne namige, ki ostanejo v podzavesti, kar moraš potem izkoristiti.
Predlani ste nam v Kopru dejali, da ste imeli neke zdravstvene težave in zato izpustili skoraj polovico sezone. Je zdaj nastopil primeren trenutek?
Žal sem zbolela že na OP Združenih držav Amerike 2021 in se potem kar devet dolgih mesecev borila z zadevo, ki ji kar ni bilo ne konca ne kraja. Še zmeraj čutim posledice, a najhuje je minilo. Lahko vam povem, da je šlo za kombinacijo več stvari. Ne bom šla v podrobnosti.
Vemo, da boste Novaka Đokovića označili za najboljšega športnika regije, a kdo je najboljši v Sloveniji?
Jan Oblak. Za vas ne vem, a zame vsekakor je.
Za katere klube navijate v nogometu, košarki, ostalih športih?
Za Partizan in zgolj samo Partizan.
Ste se letos kaj slišali s Kajo Juvan?
Seveda. Kaj je z njo? Vprašajte jo, ne vem. Upam, da je dobro in je izkoristila premor. Tenis ni vse! Pomembno je, da smo zdravi in uživamo v življenju.
Kako se, recimo, vi borite s tem pritiskom, ko po določenem porazu v zasebno sporočilo prejmete grožnje?
Trudim se, da sporočila izbrišem, vseeno pa ta neprijetna sporočila vidim.
Če bi recimo imeli otroka, hipotetično rečeno, v kateri šport bi ga usmerili?
Uh, kam ste pa zdaj zavili? Je že čas?! (smeh) Ko ga bom imela, bom šele takrat razmišljala o tem.
Sprašujem zato, ker je tenis zelo kompleksen šport.
Res je, ni najlažji. Morda je bolje, če o tem vprašate mojo mamo, ki je v enem izmed pogovorov za medije že odgovarjala na to vprašanje. Naj bo živ in zdrav otrok, to je pomembno.
Boste po koncu kariere živeli v Madridu?
Ne vem še.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje