Slovenski tenis je bil pred prihodom Katarine Srebotnik na sceno bolj ali manj eksotika. Velenjčanka je to spremenila in normalizirala status med prvokategorniki. Z redkimi časovnimi žepki je imela Slovenija od leta 2002 vselej vsaj enega junaka ali junakinjo med elitno stoterico na ATP oziroma WTA lestvici, a časi se spreminjajo.
Ko je na začetku januarja Kaja Juvan padla na 106. mesto na svetu, je bila Slovenija prvič po 7. novembru 2016 brez člana elitne stoterice med posamezniki/-cami.
Neverjeten niz standardnega člana “top 100” je Katarina Srebotnik načela januarja 2002. Nekdanja številka ena v konkurenci dvojic je vse do leta 2009 krojila vrh ženskega tenisa, takrat je štafeto predala Poloni Hercog. Ko je štiri leta kasneje ta začasno nazadovala izven tako želene skupine stotih najboljših, so voz slovenskega tenisa začeli vleči Grega Žemlja, Blaž Kavčič, Aljaž Bedene in Blaž Rola.
Hercog in Bedene sta abonma Sloveniji v klubu “kul” držav med 100 uspešno zagotovila z izjemo konca leta 2016 in začetka 2017, potem pa sta se tako ali tako pojavili Tamara Zidanšek in Kaja Juvan, ki sta nas “nad gladino” skupaj z, zdaj upokojenim, Bedenetom držali zadnja štiri leta.
Konec “medenih tednov”
Slovenski tenis je na velikem razpotju. Kot rečeno, je – z izjemo časovnega žepka med novembrom 2016 in marcem 2017 – prvič brez prvokategornika/-ce vse od 28. januarja 2002! Verjeti gre, da se bosta Zidanšek in Juvan letos kmalu vrnili med najboljših 100, je pa nekoliko zaskrbljujoče stanje pri fantih, kjer imamo najbolje uvrščenega (aktivnega) igralca zdaj na 672. mestu ATP lestvice.
Orala ledino
Slovenijo sta na “teniški zemljevid” postavila Tina Križan in Blaž Kavčič. Prva je med elitno stoterico kot prva Slovenka prišla 9. januarja 1995, “Kaljut” se je med stoterico prebil na začetku leta 2011.
Da bi imel slovenski tenis med najboljših sto neko stalnico tako v moški kot ženski konkurenci, bomo morali bržčas čakati še nekaj časa.
Čast bo reševal generacijski talent
Veliko obljublja denimo Svit Suljić, član uveljavljene teniške akademije Mouratoglou v Franciji, ki je lani pri vsega 13 letih že osvojil mladinski turnir nižjega ranga in premagoval precej starejše od sebe ter se na močnem tekmovanju Les Petis As (U-14) v francoskem Tarbesu prebil do četrtfinala.
Najboljši mladinec je trenutno levoroki Matic Križnik, 38. na lestvici Mednarodne teniške zveze za juniorje, s komer sodeluje Kavčič.
Ta se je za Sportklub spomnil lepših časov in predstavil svoj pogled na stanje v tenisu na sončni strani Alp: “V mojih začetkih je bilo nepredstavljivo, da kdo pride med 100. Sam sem dan za dnem naporno delal za vrhunski rezultat in naposled se mi je vse sestavilo. To je tako kot v šoli. Če se učiš za oceno zadostno, potem ne moreš poseči visoko, taboriš na 200. mestu. Če pa ciljaš na petice, realno računaš na štirico, potem si daš vsaj možnost za vrhunsko uvrstitev.”
“Pri moškem tenisu se moramo sprijazniti z menjavo generacije. Potencial kažeta Križnik in Bor Artnak. Stara sta 17 in 18 let, dajmo jima čas. Ne pozabite, da sem sam med najboljših sto prišel, ko sem imel 23 let. Potem sta tu še mlada upa Žiga Šeško in Svit Suljić,” je povedal Kavčič.
Še posebej Suljić je “Kaljuta” očaral na vseh področjih: “Za Svita lahko iz prve roke povem, da ima ‘cel paket’. Decembra sva trenirala tri tedne, poba je na pravi poti, ima vse: pri 13 letih je zrel kot nekateri pri polnoletnosti niso, ima odlične pogoje za delo, je tudi noro talentiran, res velik potencial. V akademiji (Mouratoglou op.) z njim upravičeno ciljajo še na kaj več kot elitnih 100.”
Za dekleta skrb odveč
Po Kavčičevem mnenju bo za nova nosilca slovenskega moškega tenisa, Artnaka in Križnika, zelo pomembno, da vsaj eden od njiju letos naredi preboj: “Enemu uspe recimo osvojiti turnir, drugega bo to spodbudilo, po lestvici bi se potem utegnila preskakovati. Ampak to je zahteven posel. Tudi na turneji ITF tekmovanj z manjšim nagradnim skladom (nekoč turnirji serije futures op.) je konkurenca močna, preboj z mladinske ravni v člansko je za vsakogar zahtevna. Nujno potrebna je pomoč zveze, vsaj za tiste igralce, ki so vidno pripravljeni garati, bi se to spodobilo.”
Križnik si je delo olajšal z dobro uvrstitvijo na mladinski lestvici ITF, kar mu na članskih turnirjih prinaša neposreden preboj v glavni del tekmovanja, t.i. “Junior entry”. “Se spomnite Gianluigija Quinzija? Osvojil je Wimbledon, bil najboljši mladinec, potem pa se je pri 21. letih upokojil. Izjemna mladinska kariera še ne pomeni uspeha med člani in obratno. Težko je oceniti, kdaj bo komu v igri ‘kliknilo’ in bo uspel. Nikjer ni zagotovila,” je še povedal zmagovalec 17 turnirjev serije challenger.
Kljub začasni krizi na moški strani, bosta slovenski tenis, po besedah Kavčiča pokonci vmes držali Zidanšek in Juvan: “Za dekleti me ni strah. Vsi vemo, kako zahtevno leto ima Kaja za seboj (decembra ji je umrl oče op.), obe bosta stalnica med elitno stoterico, kakovost namreč ni vprašljiva. Tamara je imela krizo, ker se je ravno v tistem času branjenja točk iz Pariza borila s posledicami covida. Vprašanje pa, kaj bo potem. Sam po njima, z izjemo Ele Nale Milič, vidim novo luknjo.”
Ela Nala Milič (16 let) je uvrščena na 44. mesto mladinske svetovne lestvice ITF.
“Razvadili smo se. Ne vem, če se bo še kdaj zgodilo nekaj takega, da bi imeli štiri fante med najboljših 100 na svetu. Prihodnjih nekaj let bo v znamenju Križnika in Artnaka, kasneje pa Suljića. Pri dekletih je obet boljši, saj tako Kaja kot Tamara realno sodita med najboljših sto in bosta to kmalu tudi dokazali,” je svoj pogled predstavil predsednik strokovnega sveta pri Teniški zvezi Slovenije, Marko Por.
Tamara Zidanšek se bo elitni stoterici skušala približati že ta teden, ko v nemškem Altenkirchnu kot prva nosilka nastopa na ITF turnirju s specifično podlago (tepih).
Kaja Juvan se na WTA turnejo vrača konec tega meseca, ko bo nastopila v kvalifikacijah za nastop na WTA turnirju serije 250 v mehiškem Monterreyu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje