Le še nekaj dni nas loči do začetka največjega teniškega turnirja na svetu v Wimbledonu, ki ga tudi letos v živo spremljajte na programih Sport Kluba. Naslov branita Novak Đovković in Serena Williams, ki sta v zadnjih letih najuspešnejša igralca na sveti travi.

Pred začetkom bojev na sveti travi, si poglejmo, zakaj je turnir v All England Club nekaj posebnega, nekaj boljšega, nekaj večjega. Obračune iz igrišč All England Cluba od 27. junija do 10. julija spremljajte v živo na programih Sport Kluba.

Odprto prvenstvo Anglije, najpogosteje imenovan kar Wimbledon, je najstarejši teniški turnir na svetu. Je eden štirih turnirjev za grand slam in je pogosto označen kot najpomembnejši in najuglednejši teniški turnir na svetu. Poteka v juniju in juliju (letos od 27. junija do 10. julija) na travnati podlagi v Londonu, znan pa je tudi po pogostih prekinitvah zaradi dežja. Wimbledon je brez dvoma najbolj prestižen teniški turnir na svetu. Njegova bogata zgodovina in prav po angleško negovana tradicija ga izdvajata izmed vseh grand slam turnirjev in mu še danes dajeta pridih teniške romantike, kljub neusmiljenim bojem na travnatih igriščih The All England Lawn Tennis and Crocquett Cluba.

Tenis, ki je ga je v slovitem All England Cricket Clubu leta 1875 prvič predstavil major Walter Clopton Wingfield, se je najprej imenoval Sphairistike, in ker si je hitro pridobil privržence, so ga vključili med klubske aktivnosti The All England Crocquett Cluba. Spomladi leta 1877 so pripravili prvi turnir moških posameznikov, na katerem je zmagal Spencer Gore. Premierno finale si je ogledalo okoli 200 gledalcev in po spremembi imena kluba v The All England Lawn Tennis and Crocquett Cluba je šport takrat očitno že dobil današnje ime. Seveda je bila tedanja igra svetlobna leta daleč od današnjega bombardiranja z žogico, ki neredko dosega hitrosti okoli 200 kilometrov na uro. Eleganten šport aristokratov je v tedanjih časih pomenil predvsem priložnost za prijetno druženje in prav v tem duhu je izzvenel prvi turnir, bolj klubski piknik, na katerem so pred dvesto gledalci, ki so za vstop plačali en sam šiling, odigrali moški turnir. Že od leta 1880 pa je turnir, ki je hitro pridobival privržence in častilce prvih zmagovalcev, postal tradicionalen in vse odtlej ga redno prirejajo. Na današnji lokaciji ga najdemo od leta 1922, današnji wimbledonski kompleks pa premore 18 igrišč, kronanih s slovitim Centre Courtom, za katerega so velikani, kot na primer Martina Navratilova, Chris Evert, John McEnroe, Bjorn Borg, Pete Sampras in Boris Becker, radi poudarjali, da predstavlja njihov teniški “dom”. Tudi danes je Wimbledonska trofeja najbolj cenjena teniška lovorika teniških profesionalcev, ob napetih dvobojih pa turnir gledalcem ponuja še mnogo več kot le športne užitke. Ob tradicionalnih jagodah ponujajo številne restavracije kup priložnosti za gurmanske užitke, pravo odkritje pa bo zagotovo pred nedavnim obnovljen teniški muzej, ki vas bo popeljal v zlate čase starih teniških mušketirjev in dam, ki so na turnirju zmagovale oblečene v tri podkrila in steznike!

V začetku 20. stoletja je turnir postal mednaroden. Leta 1905 je Američanka May Sutton postala prva tujka z zmago v Wimbledonu, med moškimi je to uspelo Avstralcu Normanu Brooksu leta 1907. Med 1. svetovno vojno se turnir ni igral, nato pa so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja primat prevzeli francoski tenisači in tenisačice. Naslednje desetletje so udarec vrnili Britanci in Britanke, zato se še danes govori, da so trideseta leta 20. stoletja zlata era britanskega tenisa.

Jasno je, da se turnir tudi med 2. svetovno vojno ni odvijal, so pa na prostoru imeli vojno bolnico in je služil kot sedež teritorialne obrambe. Leta 1940 je bilo centralno igrišče bombardirano na katerega je padlo pet bomb, ki so uničile približno 1200 sedišč. Po koncu 2. svetovne vojne so se turnirji spet začeli, na katerih pa so v tistem času med dominirali Američani in Američanke.

Leta 1968 je turnir dobil ime Wimbledon Open in od takrat naprej so se ga lahko udeležili tudi profesionalni igralci in igralke. Tega leta so prvič podelili tudi denarne nagrade v višini 26,500 angleških funtov. Kot zanimivost naj povemo, da je leta 1973 turnir bojkotiralo 81 članov mednarodne teniške zveze v znak podpore Nikoli Piliću, ker ga je jugoslovanska teniška zveza suspendirala v začetku tega leta.

Osemdeseta leta preteklega stoletja so zaznamovali mnogi rekordi in nekateri temu času rečejo zlata leta Wimbledona, na katerem so igrala številna znana imena: Borg, McEnroe, Connors, Becker, Cash, Edberg, Lendl, Živojinović, …

Največji zaščitni znak Wimbledona je dež, ki velikokrat podaljša turnir še na tretji ponedeljek. Organizatorji turnirja so tako predvideli tudi streho na centralnem terenu, ki bi vsaj zaključek turnirjev spravila varno po streho. Streha je bila zgrajena, pa čeprav to ni najbolj po godu britanskim tradicionalistom, ki smatrajo, da je dež sestavni del turnirja in del tradicije, ki je ne bi bilo treba kršiti.

Turnir v Wimbledonu se vselej začne v ponedeljek, dogajanje na osrednjem igrišču pa vedno odpira lanskoletni zmagovalec.

(Povzeto po tenisportal.si)