Rafael Nadal je v Melbournu postal šele četrti igralec v zgodovini tenisa, ki mu je sleherni turnir velike četverice uspelo osvojiti vsaj dvakrat. S tem dosežkom se v odprti dobi lahko pohvalita samo še Novak Đoković in Rod Laver. Royu Emersonu je to uspelo v nekih drugačnih časih.
Poleg splošno znanega mejnika, da je Španec odslej osamljen na vrhu po osvojenih turnirjih velike četverice, mu v prid govori še nekaj izjemnih dosežkov.
Termin “kralj peska” lahko mirno nadomestimo s čim večjim, mogočnejšim, recimo “kralj stalnosti“, glede na to, da je med njegovo prvo in zadnjo zmago na Slamih minilo kar 17 let oziroma 6096 dni (!), ali pa poskusimo, kako zveni recimo “kralj odločilnih dvobojev“, glede na to, da ima med vsemi aktivnimi igralci v finalnih tekmah na Majorsih najboljšo bilanco. Razmerje 21 proti 8 pomeni 72-odstotno učinkovitost, tu ga recimo prekaša le Pete Sampras (14 proti 4).
📊 Tenistas con 🏆 de Grand Slam con más temporadas de diferencia (All-Time/Men’s Singles):
— MisterOnly.Tennis (@OnlyRogerCanFly) January 30, 2022
🇦🇺 Rosewall | 19 (1953-1972)
🇪🇸 Nadal | 17 (2005-2022)
🇨🇭 Federer | 15 (2003-2018)
🇷🇸 Djokovic | 13 (2008-2021)
🇦🇺 Quist | 12 (1936-1948)
🇺🇸 Sampras | 12 (1990-2002) pic.twitter.com/HxE88Rimeq
‘Rafa’ je blizu vrha tudi, če pogledamo, kakšno učinkovitost ima v splošnem na turnirjih velike četverice. Ko bo maja prišel v Pariz lovit svojo 22. zvezdico, bo imel statistično gledano 33 odstotkov možnosti za končni uspeh, saj je od 63 nastopov na Slamih kar tretjino zaključil tako, da se na sredini igrišča smehlja s pokalom za zmago.
Topogledno ga prekaša samo Björn Borg z 39 odstotki oziroma 11 naslovi iz 28 nastopov na turnirjih vseh turnirjev.
In honor of @RafaelNadal becoming the 1st man to reach 21 Grand Slam Titles ever, here is a progressive timeline of the All-Time Title leaders.
— Greg Harvey (@BetweenTheNums) January 31, 2022
Nadal became the 1st man to win the @AustralianOpen after being down 2-0. #AusOpen #RafaelNadal @rolandgarros @TennisChannel @Tennis pic.twitter.com/yrnAdFKLe7
Kaj pa vzdevek “kralj vzdržljivosti“? Nadal se bo svojim vnukom pohvalil, da je sodeloval v dveh najdaljših finalnih srečanjih na turnirjih velike četverice.
In četudi je tistega rekordnega 353-minutnega pred desetimi leti proti Novaku Đokoviću izgubil, bodo današnje bolečine v mišicah “sladke”, saj je po 5 urah in 24 minutah boja z Danilom Medvedjevim k mreži pritekel židane volje.
Spiš mirno, Stefan Edberg?
Z Đokovićem sta rekorderja tudi po številu nabranih “svetih gralov” po 30 letu starosti, imata jih vsak po osem, toda pozor, Španec je dva osvojil tudi že kot najstnik. Še en statistični ocvirek, ki je na tem mestu vreden omembe, najdete spodaj.
Od leta 1991, ko sta Mednarodna teniška zveza in ATP začeli voditi tovrstno statistiko, je za zmago na Slamu Nadal za zmago moral garati najdlje. Na igriščih Melbourne Parka je preživel kar 1523 minut in s tem rekord švedskega mojstra Stefana Edberga z OP Združenih držav 1992 presegel za kar tri polne ure.
🇪🇸 Rafael Nadal has spent 1523 on court to win the @AustralianOpen
— TennisMyLife (@TennisMyLife68) January 30, 2022
Record since 1991 for sure. All time? I challenge my followers to look for one with more minutes 💪#AusOpen pic.twitter.com/qV3alhxs0e
Kljub ponavljajočim se težavam s poškodbami – rama, stegenska mišica, koleno, zapestje, kolk, trebušna mišica in nazadnje še stopalo – je “Rafa” zabeležil že 15. sezono v svoji karieri, ko bo njegovo ime vgravirano pod vsaj en pokal za zmago na Slamih.
“Sem športnik in kot takega me seveda zanimajo rekordi, vendar sem mnenja, da to ni najpomembnejši vir moje sreče,” je med turnirjem povedal Nadal. Ne delamo si nikakršnih utvar, da bi ta izjava pomenila njegovo skorajšnjo upokojitev.
Naslednji izziv mu lahko recimo predstavlja osebni rekord po številu posamičnih zmag na začetku sezone. Leto 2014 je odprl z enajstimi v vrsti, letos jih je povezal 10. Naslednji turnir načrtuje konec februarja v mehiškem mondenem letovišču Acapulco.
Od solz v avtu do jokanja v teniško torbo
Kdor je podrobno spremljal dogajanje “tam spodaj” v zadnjih 14 dneh, je lahko opazil, da Nadal po vsaki zmagi deluje nenavadno čustven. Po izostanku z lanskega Wimbledona in Flushinga je zaradi kroničnih težav s stopalom razmišljal celo o dokončni upokojitvi, zato ne čudi, da je po zmagi v polfinalu nad Matteom Berrettinijem ganjen zajokal v teniško torbo.
V knjigi o Špancu z naslovom “Rafa, My Story” tiči zanimiva anekdota. Kot 11-letni golobradež se je Nadal po porazu v finalu enega izmed lokalnih turnirjev za dečke na Majorki usedel v avto trenerja Tonija in točil krokodilje solze. “Nikoli več se nočem počutiti tako grozno,” je ihtel. Stric mu ni ostal dolžan: “Rafa odloči se! Ne moreš trenirati nogometa in tenisa hkrati, nečemu se boš moral odpovedati.” Si predstavljate, da bi takrat izbral nogomet?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje