Letošnja sezona bo znova velika neznanka tudi za nas, ki že leta spremljamo dogajanje v ruskem nogometu. Vsekakor sta v vlogi favoritov za naslov tudi najuspešnejša kluba zadnjega destletja – Zenit in CSKA. Vsekakor pa ne bi odpisal preostalih treh moskovskih velikanov, Dinama, Spartaka in Lokomotive, ki so vsi v zadnjih letih veliko investirali v svoja moštva in navijači upravičeno zahtevajo vsaj boj za naslov. Mislim, da se bo med temi petimi moštvi odvijal obračun za najvišja mesta.

Pri CSKAju očitno igrajo na obstoječo formulo uspeha – v zadnjih dveh letih, ko so osvajali naslov prvaka, so vselej bili ekipa, ki je pripeljala najmanj novih okrepitev. In tudi letos bo, kot kaže, tako, čeprav že kar dolgo opozarjamo na manjko napadalca in svežine v obrambi. Znova so veliko kupovali številni manjši klubi, ki se želijo čimbolj enakopravno meriti v vedno močnejši ligi, pa tudi preostali moskovski klubi – nekako tradicionalno največ denarja za okrepitve porabijo pri Dinamu, Lokomotivi in Spartaku. Glede finančne moči pa bi izpostavil, da trenutno klubi v Rusiji tekmujejo predvsem v izgradnji stadionov, saj vsi moskovski velikani (z izjemo Lokomotive) v naslednjih letih pričakujejo svoja nova domovanja.

Stanje v Ukrajini škodi tudi ruskemu nogometu, to je nedvomno. V preteklosti se je veliko govorilo o morebitni združitvi ligaškega ali pokalnega tekmovanja, kar se zdaj seveda ne bo zgodilo. Lahko pa pričakujemo, da bo v primeru zaostritve razmer stanje vedno slabše, zato srčno upam, da se kriza med tema državama čimprej zaključi z mirno rešitvijo. Sankcije EU pa sodijo v kontekst svetovnega odziva in mislim, da ne bodo pretirano škodovale eliti povezani z nogometom.

4. Zaradi ukrajinsko-ruskega spora bi nekateri Rusom kar odvzeli organizacijo svetovnega prvenstva, britanski politiki celo pozivajo k bojkotu tega mundiala. Kakšno je tvoje mnenje o tem? Se to res lahko zgodi? Tudi zimske OI so poimenovali Putinove igre, pa so v Soči prišli vsi najboljši športniki …

Gre za načrtno blatenje zahodnih medijev, ki vse dogajanje v Rusiji povežejo s Putinom. Mednarodna skupnost želi na vse načine pritisniti na Rusijo in z grožnjo z odvzemom mundiala so samo dodali še en ukrep v mozaik, za katerega pa dvomim, da se bo res zgodil. Rusija je še vedno svetovna velesila, glede izbire gostitelja pa mislim, da bi FIFA morala urgirati predvsem okoli izvedbe naslednjega SP v Katarju.

Nedvomno je to največja škoda za oba kluba in mislim, da lahko v kratkem pričakujemo prključitev ruskim nogometnim tekmovanjem. Sam sicer po kakovosti moštvi še ne bi uvrstil med prvoligaše, temveč bi jima preko razširjene ruske druge lige (sicer najneprijetnejše lige, ki se razprostira čez tisoče kilometrov) omogočil preboj med prvoligaše.

Prirejanje nogometnih izidov je v Rusiji nekaj tadicionalnega – “dogovorjenke” so bile vselej del nogometnega dogajanja. Seveda se je tudi v Rusiji našla skupina ljudi, ki je želela ta posel razširiti in izkoristiti za zaslužke na stavnicah in to se nedvomno še dogaja. Tako sta bili lani dve tekmi prvenstva zaradi sumljivo visokih vplačil umaknjeni s stavnic nekaj dni pred izvedbo. To so nedvomno pokazatelji, da so stavne mahinacije prisotne tudi v Rusiji. Sam mislim, da so izjemno pogoste v nižjih ligah, kjer klubi tako ohranijo finančni obstoj ter tudi v prvi ligi, kjer je tudi še veliko dogovorov na podlagi lokalne politike in klubskih uprav.

Sam sem bil izjemno presenečen nad dejstvom, da so lani ligo zapustili nekdanji milijonarji iz Dagestana pa tudi Gazpromova druga ekipa iz Tomska in Kryla Sovjetov, ki je bil vsa leta RPL med prvoligaši. Veseli me povratek Torpeda, kar pomeni, da se vrača še en moskovski klub z bogato navijaško tradicijo in stadionom Lužniki, mislim da Mordovia tokrat ne bo izpadla (tekme SP 2018 bodo v Saransku, kjer ni nikakršne nogometne kulture, zato jo bo s prvoligašem v naslednjih letih potrebno ustvariti), medtem ko Ufo in Arsenal čaka ogorčen boj za obstanek.

Zgodba Anžija je bolj kompleksna – ko je bilo jasno da UEFA ne bo dovolila klubu igrati evropskih tekem na domačem stadionu je Sulejman Kerimov zaprl investicijsko pipico in nekako iz inata se je klub odločil strmoglaviti med drugoligaše, saj se več ni poistovetil z rusko nogometno ligo. Bolj kot nadaljnji rezultati Anžija me skrbi za mir v Dagestanu – jasno je, da je število napadov v času močnega Anžija upadlo, saj je lokalni živelj vsaj na Anži areni lahko gledal, kako lokalni matadorji premagujejo ruske velikane.

Ne, pa ne zaradi kakovosti. Pričakujem sicer napredovanje Zenita, kljub slabi prvi tekmi na Cipru, medtem ko tradicionalno klubi, ki igrajo kvalifikacije za Evrpsko ligo radi zatajijo. Tako kot lani Spartak in predlani CSKA, enostavno jim več pomeni, da se osredotočijo na dober izid v državnem prvenstvu, kot da bi igrali v drugoligaškem evropskem tekmovanju.

Fabio me ni navdušil na prvenstvu, čeprav sem bil prepričan, da je ob rednem spremljanju dogajanja v ruski ligi nabral pravo moštvo. Ravno nasprotno, na prvenstvu je sestavil zelo slabo kombinacijo in upravičeno Rusi (kljub glavnemu krivcu Akinfejevu) niso našli poti v zaključni krog tekmovanja. Verjamem, da jim bo to prvič v zgodovini SP uspelo na domačih tleh, ko bodo najbrž šli precej daleč tudi zaradi preferiranja domače ekipe, kar je standard SP. Do takrat pa ruskim navijačem ne preostane drugega kot da spremjljajo domače prvenstvo in počakajo s Capellom – vlada namreč prepričanje, da Rusi lako pridejo do rezultatov le kadar jih vodi tuj trener in zato domnevam, da bo obstal kot strateg.