Matevž Kamnik je lani zaradi težav s poškodbami začasno prenehal s profesionalnim igranjem odbojke. Z nekdanjim slovenskim reprezentantom, ki je v tej sezoni sprejel nov izziv in postal trener OK Maribor, smo se pogovarjali o njegovi novi vlogi, o slovenski reprezentanci in odbojki nasploh.

V karieri ste imeli veliko nesreče s poškodbami. Nazadnje vam je ponagajalo koleno, zaradi katerega ste začasno prenehali s profesionalnim igranjem. Kako je zdaj z vašim zdravjem? Vas bomo še kdaj videli na igriščih?

Skoraj vedno rečem, da sem se začasno poslovil, to je tudi moja želja. Skozi kariero sem imel ogromno poškodb, kar ni skrivnost. Za mano je kar pet operacij: operacija hrbta, rame in trikrat kolena. Večina profesionalnih športnikov se s toliko poškodbami ne ukvarja, jaz sem se na žalost moral. Zagotovo si še želim stopiti na igrišče, videli pa bomo, če bo to izvedljivo. To leto se bom posvetil novi vlogi, trenerstvu, nikoli pa se ne ve kaj bo prineslo prihodnje leto.

Kdaj ste odločili, da boste postali trener?

V bistvu sem se to odločil tik preden sem trenersko vlogo sprejel (smeh). Te moje poškodbe, sploh poškodba kolena, so se res dolgo vlekle. Še vso lansko sezono sem se želel vrniti kot igralec, poskušal sem tudi z odbojko na mivki, ki za kolena ni tako zahtevna, a tudi tam ni šlo. Nato se je ponudila ta priložnost, ki sem jo sprejel in mislim, da jo v redu izkoriščam.

Kako je prišlo do sodelovanja z Mariborom?

Vsekakor je veliko pomenilo to, da sem Mariborčan in da sem tukaj začel svojo odbojkarsko pot. V klubu je še vedno kar nekaj tistih ljudi, ki so bili tukaj že na začetku moje kariere in so že takrat vodili klub. S temi ljudmi smo vzpostavili kontakt. Kolikor je meni znano, je bilo še nekaj drugih kandidatov, a vodstvo je bilo nad mano in nad celotno zgodbo navdušeno. Priložnosti sem res vesel in jo bom kar se da dobro izkoristil. Po naslednjem letu pa bomo videli kako naprej.

V vaši krstni sezoni v tej vlogi vam zaenkrat dobro kaže, premagali ste tudi sloviti ACH. Kakšni so letošnji cilji Maribora?

Cilji so takšni kot smo si jih postavili pred sezono. V državnem prvenstvu želimo priti v modro skupino, torej med prvih šest ekip, in potem napasti čim višjo uvrstitev. Ko si enkrat v modri skupini, je vse možno.

Bi včasih, ko ekipi ne gre, kar sami vskočili na igrišče in fantom pomagali?

Ni še dolgo tega kar sem bil sam igralec, zato lahko rečem, da imam velikokrat željo stopiti na igrišče. A kot sem že večkrat povedal, igralcem popolnoma zaupam. Zagotovo imamo v igri še nekaj napak, ki pa se jih da popraviti in na tem delamo. V bistvu so to že bolj napakice. (smeh) Že zdaj jih je iz meseca v mesec manj, če odpravimo še kakšno do konca sezone, pa še toliko boljše.

Se v prihodnosti vidite na klopi kakšnega evropskega velikana?

Sigurno. Tudi v vlogi trenerja si želim doseči najvišji možen nivo. Kaj vsakemu posamezniku predstavlja ta nivo, pa je drugo vprašanje. Ali je to biti trener v kakšnem velikem evropskem ali svetovnem klubu, ali pa biti selektor kakšne močne reprezentance. Mislim, da sta to dve popolnoma različni zgodbi, saj tako najboljše reprezentance, kot najboljši klubi zahtevajo, da opravljaš le eno delo. A kot vedno rečem. Najprej je potrebno zaključiti to sezono, potem pa bomo videli kaj bo prinesla prihodnost. Zaenkrat res uživam v Mariboru, z veseljem delam z vsemi igralci, ki jih imam na razpolago. Zato lahko rečem, da sem trenutno zelo zadovoljen.

V kateri ligi se po vašem mnenju igra najboljša odbojka?

Mislim, da to ime spet pridobiva italijanska liga, kar je bil tudi v preteklosti najpogostejši odgovor.  Vmes so bila tri oz. štiri leta, ko so se najboljši igralci selili v bogatejše lige, tukaj mislim predvsem na Turčijo in Rusijo, ki sta predvsem zaradi sponzorjev še vedno bogatejši, a po mojem mnenju je trenutno italijanska liga najmočnejša. Tudi zelo zanimiva je, saj lahko vsaka ekipa igra z vsako. Še zadnjeuvrščena lahko premaga prvo, kar kaže na to, da je liga res močna.

Šest let ste igrali za ACH Volley. Kaj lahko letošnja ekipa doseže v ligi prvakov?

Najprej bi jim rad čestital za uvrstitev v skupinski del lige prvakov. V prvem kvalifikacijskem krogu niso imeli tako močnega nasprotnika, a so zato v drugem naleteli na zelo neugodno ekipo iz Francije. Arago de Sete so sploh na domačem terenu pokazali, da znajo biti prava ekipa. Zato lahko našim prvakom le čestitamo za tisti vrhunsko odigrani zlati niz, ki jim je zagotovil nastop v glavnem delu lige prvakov. V skupinskem delu pa jih čakajo res močni nasprotniki. Lahko jim rečem le, da naj uživajo v igri, kar seveda ne pomeni, da nimajo možnosti. Dajmo se navezati na nogomet, ki ga bralci bolj podrobno spremljajo. Za primerjavo lahko vzamemo Atletico Madrid, ki nima najboljših posameznikov, a dosega vrhunske rezultate. Če ekipa deluje kot ekipa, je vse mogoče. Sploh v tistem enem dnevu oz. dveh urah, ko na tekmi odločajo malenkosti, ko lahko ima tudi najboljši igralec pri favoritu slab dan, takrat je mogoče vse. Tudi če je nasproti Modena, ali pa katerakoli druga vrhunska ekipa, ki bo v letošnji Ligi prvakov stala nasproti ACH-ju.

Kako komentirate vzpon slovenske odbojkarske reprezentance odkar jih vodi Andrea Giani?

Ta vzpon se je napovedoval že kar nekaj časa. Fantje smo že dolgo vedeli, da lahko posežemo po vrhu. Že pred tem smo nekajkrat prikazali vrhunske predstave, ko smo med drugim na večjih turnirjih večkrat premagali Srbijo. Vedno smo se enakovredno kosali z največjimi in najmočnejšimi reprezentancami, manjkala pa je neka malenkost, tista odločilna točka. Gianija sem lahko spoznal v dveh do treh tednih kolikor sva sodelovala, saj sem zaradi poškodb veliko manjkal. Oba sva želela, da bi se najina zgodba nadaljevala, ampak na žalost ni šlo. Lahko pa rečem, da je res trener, od katerega sem se v vsega parih tednih marsikaj naučil. Po mojem mnenju bo Andrea prišel še zelo daleč, zagotovo ga čaka lepa prihodnost še v klubskih vodah in na našo žalost tudi pri kakšni drugi reprezentanci. Kar mi je všeč pri njemu je zmagovalna miselnost, ki jo gojim tudi sam. Ni dovolj, da o njej le govoriš, moraš jo čutiti in to prenesti na igralce. V tem je res neverjeten. S tako miselnostjo se lahko dosegajo tudi čudeži.

Je bilo težko spremljati tisto prelomno evropsko prvenstvo, ki vam ga je odvzela poškodba?

Takrat zagotovo ni bilo lahko. Še dobro se spomnim dneva, ko sem z ekipo potoval na zadnji pripravljalni turnir. Po letu z letalom mi je koleno tako zateklo, da sem komaj hodil. Za igranje seveda ni bilo možnosti in takrat sem se nemudoma odločil, da se da priložnost nekomu drugemu. Še posebej mi je bilo težko, ker sem videl, da ekipa končno deluje tako kot smo si želeli in da lahko doseže nekaj več. A na koncu sem seveda vsem z največjim veseljem čestital za zaslužen uspeh. Dosegli so fantastičen rezultat. A ta rezultat bo treba potrditi, saj se v svetu takšni dosežki hitro pozabijo. Slovenci se bomo drugega mesta na evropskem prvenstvu še dolgo spominjali, v mednarodnih vodah pa lahko brez novih uspehov na prihajajočem evropskem prvenstvu in seveda v Svetovni ligi, hitro pademo na nižji nivo.

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost odbojke?

Trenutna članska generacija je fantastična. Skoraj vsi reprezentanti so v tujini in igrajo v močnih ligah, tako v Italiji kot tudi v Turčiji. Moram pa reči, da me malce skrbijo mlajše generacije. Videl sem nekaj talentiranih fantov, ki pa so še vedno zelo mladi. Mislim, da bo težavna predvsem prehodna generacija, ki pa jo seveda še vedno lahko reši kakšen dve ali tri-metraš. (smeh)