Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Zdi se, da v slovenskih smučarskih krogih še niso našli pravega konsenza o delitvi poslovnega in strokovnega vodstva, prav tako se zdi, da se Andrea Massi ne bo aktivno vključil v reorganizacijo sistema. Goriški strokovnjak, ki je največji pečat pustil kot vodja ekipe Tine Maze, zdaj pa sodeluje z Andrejo Slokar, v pogovoru za Sportklub razmišlja, kakšni bi morali biti nadaljnji koraki slovenskega alpskega smučanja.
“Nujna je revolucija. Ne le na ravni trenerskega štaba, temveč kar celotnega sistema. V mislih imam tudi reorganizacijo mladinske linije in spremembe dela vse do klubske ravni. Pa tudi določeni birokrati v službi SZS, vsaj po mojem mnenju, niso potrebni. Poleg tega so nujne dodatne investicije,” na izziv slovenskega alpskega smučanja, ki se sooča z vse večjim upadom števila tekmovalcev, pogosto manj konkurenčnimi pogoji in zategovanjem proračunskega pasu, odgovarja Andrea Massi.
Tudi on je bil deležen vabila k sodelovanju, konkretno na čelu strokovnega sveta. A ker v vodstvu alpskih disciplin še niso našli pravega načina in sredstev za profesionalizacijo položaja šefa stroke, se zdi, da bo ostalo le pri uvodnih vljudnostnih pogovorih, obenem pa Massi ostaja sodelavec ekipe Andreje Slokar. “Potrebujete novega Toneta Vogrinca,” je prepričan 57-letni Italijan, ki je že lep čas razpet med Gorico in Cortino d’Ampezzo.
“Smučarska zveza Slovenije mora znova pridobiti kredibilnost. To stežka dosežeš, če stalno vrtiš iste ljudi in podobne programe, posledično pa ponavljaš ene in iste napake,” razmišlja Massi in dodaja: “Slovenski sistem ima veliko pomanjkljivosti. Odgovorne čaka težko delo. Vem, ekipe je težko sestavljati. Ne le zaradi omejenega proračuna, temveč tudi zaradi človeških značilnosti.”
Ob tem se je spomnil svojih začetkov v Sloveniji in jih povezal z novim zornim kotom. “Danes ne vidim Massijev ali pa kar konkretno Massija iz leta 2002, ki je bil pripravljen pustiti državno službo v Italiji in sprejeti delo v slovenski ekipi za 20 tisoč evrov. A slovensko smučanje potrebuje prav podobne ljudi, seveda mlade, ki bodo lahko šli skozi proces vzgoje. Vem pa, da so se vrednote spremenile. Ko sem omenjenega leta dobil bundo SZS, sem plačal pijačo vsem prijateljem. Vedel sem namreč, da je to zame lahko odskočna deska. Veste, kam me je ta pot pripeljala.”
Zaveda se večplastnosti slovenskih smučarskih težav, tudi drugih športov, ki pritegnejo mlade. Ob tem se je v razmišljanju navezal na hčerko Anouk, ki je ravno dopolnila sedem let. “Noč in dan razmišljam o tem, ali bo ostala v smučanju. Ali pa jo bom usmeril v kakšen drug šport, ki je manj zahteven, cenejši in predvsem manj nevaren,” nadaljuje atletski prišlek v smučarski svet, ki je prav na primeru hčerke predstavil pogled na širšo smučarsko problematiko.
“Nedavno sem s Sandijem Murovcem, za katerega pravim, da je eden najboljših strokovnjakov za smučarsko tehniko na svetu, govoril o pretirani tekmovalni usmeritvi otrok. Prehitro prihaja do specializacije. Povsod, še zdaleč ne le v Sloveniji. Morda je Italija glede tega še bolj izrazita. Otroci vozijo med količki, pa ne znajo niti dobro stati na smučeh. Če bi jim snel čevlje, verjetno ne bi bili sposobni narediti prevala. Smučanje pa je zelo enolik šport, za katerega so značilni specifično usmerjeni gibi. Izpostavljeni deli telesa, predvsem hrbet in kolena trpijo,” se je razgovoril Massi.
In se znova vrnil v Slovenijo. “Prav Slovenija bi lahko revolucionirala smučanje. Je dovolj velika in obvladljiva, v oporo so ji lahko Fakulteta za šport in druge ustanove. S pravim vizionarjem, ki bi bil sposoben vse to povezati, bi lahko prišli do nove uspešne zgodbe. Ne gre za vprašanje, kdo bo treniral z Nejo Dvornik ali Žanom Kranjcem. Gre za večja vprašanja,” je pogovor zaključil Andrea Massi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje