Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Andrea Massi v primeru Andreje Slokar ne bo aktiviral "starega Massija" iz ere Tine Maze. Bi bil to pripravljen storiti za hčerko Anouk? Tudi o tem se je razgovoril v intervjuju za Sportklub, v katerem smo ga spraševali še o nedavno končani sezoni, ponudbi SZS, davku na kariero in še marsičem.
Pred natančno desetletjem je Andrea Massi izpregel. Sedemletno delo v ekipi Tine Maze, ki so ga zaznamovali tudi veliki kristalni globus, naslovi olimpijske in svetovne prvakinje ter skupno trinajst kolajn na velikih tekmovanjih, je bilo zanj končano. Nanj ga danes ne spominjajo le številni suvenirji v domovanjih v Gorici in Cortini d’Ampezzo, temveč, kot se je izrazil sam, tudi psihološke brazgotine. A čeprav je nato v različnih oblikah ostal v stiku z alpskim smučanjem, pa se podobnega projekta ni več lotil. Tudi z Andrejo Slokar se ga ne bo. To nam je med drugim nedvoumno potrdil v daljšem pogovoru ob koncu sezone 2024/25.
Intervju: Andrea Massi
Vas je nedavno končana sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju v čem presenetila?
Lahko govorim o negativnem presenečenju. V mislih imam nizko stopnjo kakovosti. To je izkoristila tudi 40-letna smučarka (Lindsey Vonn; op. a.), ki se je zavihtela na stopničke. Tudi najboljše tri v svetovnem pokalu so stare 34, 33 in 32 let. Morda so se vsi trenerji tega zavedali šele v trenutku, ko se je Mikaela Shiffrin vrnila po poškodbi in vsem pokazala, kako smučati. Ona dviguje letvico.
Kaj pa moški svetovni pokal in švicarska prevlada?
Dovolite mi, da na to vprašanje izjemoma odgovorim iz srca, saj položaja ne poznam tako podrobno. Ko je Tina Maze prišla k Stöckliju, je tekmovalno ekipo vodil Walter Reusser. Resda nam je odprl vrata, a je predvsem name gledal malce zviška. Kdo bi mu zameril, saj sem imel kot bivši atlet v smučanju ekipo skoraj brez vsega. Ko pa smo začeli sodelovati, se je zgradilo vzajemno spoštovanje. Zakaj ga omenjam? Danes je Walter športni direktor švicarskih reprezentanc. Menim, da je prav on ključ do uspeha. Ustvaril je edinstveno ekipo. Ima tudi izjemno ekonomsko podlago. Vlečni konj te ekipe je Marco Odermatt, ki je smučarski fenomen. Za seboj je potegnil močno ekipo. A stranico knjige je obrnil Walter Reusser. Za to sem mu tudi čestital.
Med sezono smo poročali o tem, da vas je vodstvo alpskih disciplin vabilo v svoje vrste, in sicer s ponudbo za prevzem položaja predsednika strokovnega sveta. Kaj vas je odbilo od izziva?
Ob vabilu sem bil počaščen. A to pač ni bilo vabilo na kavo. Zato me je zanimalo več stvari. Pravih odgovorov nisem dobil.
Če vas prav razumemo, je bila ponujena vloga nedorečena?
Amatersko ali polamatersko delo pač ni skladno z mojim sistemom. Ko sem začel postavljati vprašanja o oblasti, dolžnosti, pogodbi in podobnem, pravega odgovora ni bilo.
Bi vas ob ponujeni oblasti izziv slovenskega smučanja mikal?
Gre za filozofsko ali zelo hipotetično vprašanje. O tem lahko debitirava. Da, ob večletni pogodbi in oprijemljivi oblasti bi se bil pripravljen pogovarjati. A realne ponudbe ni bilo.
Po drugi strani pa vemo, da ste zdaj tudi družinski človek. Prioritete so se spremenile. Bi to še lahko bil Massi iz “team to aMaze” ali pa novi Tone Vogrinec?
Zdravje, družina … Da, v mojem življenju so prioritete jasne. A tudi ekipa Tine Maze je bila zame družina. Ker je bila tekmovalka tudi moja partnerica, nama ni bilo vedno lahko. Še več, oba sva plačala zelo visok davek. Še danes ga plačujeva. Ob tem me še danes boli žaljiv časopisni članek, v katerem je pisalo, da z državnim denarjem odhajava na medene tedne na Novo Zelandijo. Če pa se vrnem k vprašanju, lahko pritrdim, da je družina na prvem mestu, a ker ni bilo realne ponudbe, niti nisem razmišljal o tem, kako se organizirati. Osebno menim, da bi bilo izvedljivo.
“Plačala sva visok davek,” ste dejali. Kaj imate v mislih?
Bil sem zahteven in stalno nezadovoljen. Videl sem težave. S Smučarsko zvezo Slovenije, Tinino družino … To so psihološke brazgotine, ki so vidne še danes. Konkretno, Tina je vedno govorila, da jo priganjam. Zato še danes ne zna ločiti turnega smučanja od treninga s trenerjem. Je pa res, da sem jo kot trener priganjal. A vselej le do skrajne meje potenciala. Težava pa je bila v tem, da Tina ni razumela te meje. Ni je sprejela. Verjetno še danes misli, da jo je presegla. Ni je. Je pa presegla osnovno Tino Maze, tisto zaprto Črnjanko, za katero je bilo vse preveč. A iz tiste punce se je razvila smučarka za 2.414 točk.
Če se postavimo v vlogo Tininega odvetnika … Ima morda le prav? Jo še danes priganjate?
Ne, nikakor. Ima pa Tina veliko prednost. Vedno je znala pridobiti ljudi na svojo stran. To je čarovnija, ki je jaz ne premorem. Do mojega prihoda je “manipulirala” z okolico. Tudi trenerji so delali, kar je hotela ona.
Radi govorite o zmagah, kolajnah, rekordnih 2.414 točkah. Kaj pa dojemanje neuspeha? Pred dnevi je minilo desetletje od finala sezone 2014/15, kjer je Tino po hudem boju premagala Anna Fenninger, danes Veith. Kako po toliko letih gledate na tisti poraz?
Tisto je bil poraz sistema. Tina se ni več ravnala po mojih navodilih. Že leto pred tem sem storil napako pri izbiri trenerja. Priznam, nisem bil dovolj osredotočen. Tina ni trenirala, kot bi morala. Svoje so storili še vpliv okolice, mobilni telefoni, določeni vplivi znotraj ekipe … Tisti boj je bil izgubljen že pred finalom. V Meribelu smo reševali stvari. Znova sem v celoti prevzel krmilo. Poskušal sem usmeriti barko, a je ta že potonila.
Redko govorite o svojih napakah.
Največjo sem storil po rekordni sezoni 2012/13. Tina je bila takrat nepremagljiva. Kaj sem storil? Postal sem popustljiv. Tudi po odhodu Livia Magonija, ki me je presenetil in prizadel, saj je bil to človek, za katerega sem se osebno zavzel in ga potisnil v svetovni pokal, sem nato izbral napačnega trenerja.
V pogovoru z vami smo večkrat podvomili o tem, ali je sistem dela s Tino Maze prenosljiv na druge smučarje. Kakšen je vaš odgovor danes?
Ko je italijanski sprinter Pietro Mennea postavil svetovni rekord na 200 metrov, so se mnogi spraševali podobno. Prevladalo je mnenje, da lahko le on zdrži takšne treninge. Sam trdim, da je sistem ali koncept dela lahko isti pri različnih športnikih. Treba pa ga je prilagoditi športniku. Podobno je s Tino. Konkretno, lahko je zdržala določeno število ponovitev in količino dela. Pri drugih smučarkah je razmerje drugačno. Treba se je prilagoditi. A sistem dela ostaja.
Pri tem smo se želeli navezati na Andrejo Slokar. Zdi se, da se v njenem primeru vendarle niste pripravljeni v celoti predati projektu. Kot bi se zavestno držali v ozadju.
Z Andrejo in njenim očetom sem sklenil dogovor, ki se ga tudi držim. Sem svetovalec in sooblikovalec načrtov, skupaj z glavnim trenerjem. Ne želim biti “ta glavni”. Iskreno, ustreza mi, da sem malce v senci. Tudi medijsko sem malce manj izpostavljen.
A karte so se vendarle nekoliko premešale. Dosedanji glavni trener Boštjan Božič odhaja …
Žal mi je. Naš dogovor je bil, da se skupaj lotimo projekta Cortina d’Ampezzo 2026. Razdelili smo si položaje in področja. Boštjanov odhod je moteči element. Jaz medtem vztrajam pri svojih zadolžitvah. Zdaj pomagam pri iskanju novega trenerja. Upam, da bom tudi z njim dobro sodeloval.
Ali Andrejo Slokar čez leto vidite z olimpijsko kolajno?
Ni v moji navadi, da bi smučarki, ki je bila v zadnji sezoni enkrat na stopničkah, napovedal kolajno. Če si jo bo zaslužila, jo bo dobila. Tudi Tina Maze jo je morala dobiti. Vedeti pa morate, da so vedno na voljo le tri kolajne.
Ko sva se dogovarjala za intervju, ste se ravno vozili z enega od treningov sedemletne hčerke Anouk. Bi bili pripravljeni, če bi se v nadaljnjem razvoju povsem usmerila v alpsko smučanje, v njenem primeru znova prevzeti “popolno oblast”? Bi bili novi Ante Kostelić?
Komično je, da se tudi sam to pogosto vprašam, pa je hčerka stara le sedem let. A zdi se mi prav, da razmišljam o tem. Prepričan sem o tem, da se bom tudi zelo kmalu odločil o tem, ali bo Anouk smučarka. Moja težava pa je, da tudi sam spoznavam otroško alpsko smučanje. Zanimajo me vsi parametri. Rad bi razumel, kako nadarjena je Anouk. Ne glede na to, kako rad ima nekdo šport, je na prvem mestu vedno talent. Nato pride vse ostalo. Bomo videli.
In kakšna je vaša ocena o talentu?
Trenira tudi hokej na ledu, igra nogomet, se ukvarja s karatejem in še kaj bi se našlo. Gradi široko bazo, ki so jo imele vražje Slovenke in pozneje Tina Maze. Pri teh letih je vsekakor ne bom silil v specializacijo. Talent? Spremljal sem jo na več tekmah in videl inteligenco. Odgovor na vaše vprašanje o talentu, ki seveda zanima tudi mene, pa mi bo dal Tinin prvi klubski trener Blaž Jelen. On ima primerjavo z malo Tino. Jaz je nimam.
Verjetno pa ji s priimkom slovite mame ne bo lahko.
Pred kratkim je kot predtekmovalka nastopila na tekmi mlajših kategorij v Val Gardeni. Hitro se je razširilo, da gre za hčerko Tine Maze. To je po svoje tudi breme. Večkrat ji ne bo lahko.
Hčerko sta s Tino vrsto let varovala pred očmi širše javnosti. Prvo njeno fotografijo z odkritim obrazom pa je objavil nekdanji predsednik države Borut Pahor. Kako je prišlo do te fotografije in vajine zelene luči za objavo?
Spontan trenutek, lepa fotografija. Tudi zelo simbolična. Gospoda Pahorja oba s Tino zelo spoštujeva. Zato nisva nasprotovala objavi. Vem, gre za športni intervju, vseeno pa mi dovolite, da se malce spustim v politiko in zgodovino. Izpostavil bom eno njegovo potezo, ki je name pustila globok vtis. Najprej malce o ozadju. Živim na ozemlju, kjer so rane druge svetovne vojne še vedno odprte. Moja družina je plačala visoko ceno. Trije člani moje družine so umrli v Rusiji. Dedek, ki je bil trgovec, je umrl v fojbi. To je bila vojna za vse. Umirali so nedolžni ljudje. Kot otrok sem tudi doma poslušal prerekanje, saj je ena babica vlekla na eno in druga na drugo stran. Poslušal sem o Jugoslovanih, Italijanih, fašistih, komunistih … Zato se me je trenutek, pod katerega sta se podpisala Borut Pahor in Sergio Mattarella, ki sta položila venec v Bazovici ter se držala za roki, zelo dotaknil. Žal mi je tistih, ki te geste niso razumeli. Jaz sem jo. Kot nekaj dobrega, kot korak naprej, stran od delitev. Konec. Zato sem bil vesel, da je gospod Pahor sprejel mojo družino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje