Andreja Slokar na pragu predolimpijske sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju o novem začetku, zdravju, opremi in spremembi, ki jo je v njeno življenje prinesel Andrea Massi.
“Šele zdaj se zares vračam po poškodbi,” pravi zadnja slovenska slalomska zmagovalka svetovnega pokala Andreja Slokar. Potem ko je v celoti izpustila sezono 2022/23, ji je lani zaradi številnih spremljevalnih okoliščin želeni ‘comeback’ spodletel. Posledično 27-letna Ajdovka deluje še bolj motivirano. Zadovoljna s poletjem, ki ga je deloma preživela na južni polobli, in navdahnjena po spremenjenem konceptu kondicijske vadbe, za katero v njeni ekipi po novem skrbi Andrea Massi. O Goričanu govori z izbranimi besedami, obenem izžareva potrpežljivost, a po drugi strani ne skriva, da se želi vrniti na položaje, ki jih je že zasedala. Bila pa je članica elitne slalomske sedmerice in zmagovalka dveh tekem svetovnega pokala. Z njo smo se pogovarjali pred odhodom v Sölden, kjer se bo v soboto začela predolimpijska sezona.
Intervju: Andreja Slokar
Pred dnevi ste trenirali v Schnalstalu, kar pomeni, da ste se soočili tudi s progo, na kateri ste si predlani poškodovali koleno. Kako zahtevno se je bilo vrniti na ‘mesto zločina’?
Sprva sem bila zelo brezbrižna. Sebi in okolici sem dopovedovala, da to ni nekaj, kar bi me pretirano vznemirilo. Prepričana sem bila o tem, da je to pač nek drug čas, da je poškodba preteklost … A v trenutku, ko sem se pojavila na tisti progi, me je prevzela živčnost. Predvsem pred prvo vožnjo sem bila zelo negotova. Potem pa je le steklo. Vem, da sem drugačna smučarka in drugačen človek kot leta 2022. Sem fizično in mentalno močnejša.
Je torej zdaj poškodba dokončno zgodovina?
Da. Končno.
Smučate povsem brez bolečin in brez zadržkov?
Na tem področju sem veliko postorila. Smučam povsem brez bolečin. Hvaležna sem Andrei Massiju, ki je stalno opozarjal, kako pomembna je sanacija.
Nekako se zdi, da ste imeli v smučarski karieri kar nekaj novih začetkov. Tudi nova sezona je svojevrsten nov začetek.
Vsekakor. Še več, tokratni nov začetek je bolj izrazit kot pa lani, ko sem se v resnici vračala po poškodbi. Sezona je bila res specifična. Res sem se vračala, a sem si nato poškodovala prst, sledila je poškodba kolena … To je bila vrnitev po poškodbi, a z novo poškodbo. To je moja prava sezona vrnitve.
Del novega začetka je tudi prej omenjeni Massi. Kakšen je bil v vaših očeh pred začetkom vajinega sodelovanja in kakšen je danes?
Vtis, ustvarjen na podlagi medijske pojavnosti, je bil drugačen. Naj to ne zveni kot kritika vas, novinarjev, a imela sem občutek, da je bil Andrea Massi pogosto predstavljen na drugačen način, in sicer kot precej “hujši”, kot pa je v resnici. Odkrito povem, da sem od samega začetka prijetno presenečena. Spoštujem njegovo dosedanje delo. A zdaj, ko sem ga spoznala, ga cenim tudi kot osebo. Tudi če bi se mi prihajajoča sezona ponesrečila, lahko zatrdim, da mi je neizmerno pomagal. Pomagal mi je kot osebi.
Kateri njegov prispevek bi najbolj izpostavili?
Vedno sem mislila, da je z menoj nekaj narobe. Govorili so mu, kaj lahko, česa ne smem, mi svetovali, naj kaj storim na drugačen način … V glavi sem se prepričala, da stalno delam nekaj narobe. On pa mi je odprl oči. Spodbuja me, da sem takšna, kakršna sem. To mi je manjkalo. Obenem je to največja razlika, ki jo čutim.
Šele nato prideta telesna priprava in smučanje.
Da, prav ta njegov prispevek sem želela izpostaviti.
Kaj pa telesna pripravljenost po poletju pod njegovo taktirko?
Čutim, da sem pripravljena.
Ste se pogosto gnali do skrajnih meja …
Ha, ha … O, da. Andrea rad pravi, da srečam nekega ‘možakarja’. To se mi zgodi, ko tečem na 300 metrov. Da ne bo pomote, trdo sem delala že v preteklosti. A delo z njim je tako zelo drugačno, da resnično čutim to spremembo.
Se je posledično spremenila tudi vloga trenerja Boštjana Božiča? Je lahko bolj osredotočen na delo na snegu in logistiko?
Verjamem, da je Massijev prihod veliko olajšanje tudi za Boštjana. Lahko je stoodstotno osredotočen na samo smučanje. Opravlja vlogo trenerja na snegu. Verjamem, da mu ustreza.
Na nekaj treningih se vam je pridružila tudi Tina Maze.
Obiskala me je takrat, ko mi je bilo najtežje. Ve, kam je treba priti. Ha, ha … Sicer pa me je tudi Tina navdušila. Izjemno sproščena in umirjena oseba.
Govorili smo o smučanju, zdravju, telesni pripravi. Kaj pa oprema?
Obdržala sem opremljevalca (Nordica; op. a.), a skoraj povsem spremenila opremo. Imam nove modele smuči in čevljev. Že od prvega trenutka je občutek dober. V sezono grem lahko pomirjena. Zaupam opremi.
Začenjate v Söldnu. Ob tem ne moremo mimo dejstva, da ste zadnje veleslalomske točke osvojili leta 2022, da ste na FIS lestvici na 299. mestu … Bo morda breme zaradi tega malce manjše?
Breme? Imam ga, a ga hkrati nimam. Res je, kar ste dejali. Na FIS lestvici sem res močno zdrsnila. A tam sem se nekoč že nahajala. Konkretno, pred tremi sezonami sem na tekmi v Kranjski Gori nastopila kot zadnja, a se na koncu prebila na 19. mesto. Če si dobro pripravljen in smučaš kakovostno, niti ni tako pomembno, kakšno je tvoje startno izhodišče. Predvsem v Söldnu, kjer s pogoji ne bi smelo biti težav. Dejstvo je, da je veleslalom moja druga disciplina. Vsekakor pa ga ne dajem na stranski tir.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje