Novi slalomski junak čudežno preživel slovensko tragedijo

Albert Popov. Foto; Profimedia

Natančno 45 let po tem, ko je Peter Popangelov kot prvi in do danes edini Bolgar slavil zmago na tekmi svetovnega pokala, je Albert Popov na večernem spektaklu pod žarometi v Madonni di Campiglio ugnal slalomsko konkurenco in tako sklenil čustveno zgodbo. Ta pa bi bila lahko pred desetletjem tudi tragično zaključena.

“Žal mi je, ubil sem vaju,” je nesrečnega 17. novembra 2015 obupano zavpil Drago Grubelnik, ko je za volanom kombija bolgarske smučarske reprezentance na enem od ovinkov ceste med vznožjem ledenika Rettenbach in krajem Sölden na avstrijskem Tirolskem zdrsnil v globok prepad. Nekdanji slovenski reprezentant in pozneje trener je bil mrtev takoj po tem, ko je povsem uničeno vozilo pristalo na skalnati ravnini, več kot 250 metrov pod usodnim zavojem.

Precej več sreče v nesreči sta imela njegova sopotnika, in sicer Grubelnikov trenerski soborec Dimitar Hristov in tedaj komaj 18-letni Albert Popov. Oba sta nesrečo preživela, trener z nekaj zlomljenimi rebri in poškodovanim kolenom, mladi smučar le z nekaj odrgninami in modricami.

Druga bolgarska zmaga v zgodovini alpskega smučanja. Foto: Aleš Fevžer

Že po manj kot enem tednu je Popov zapustil bolnišnico, se že kmalu zatem vrnil na smuči, nato leta 2018 v Davosu osvojil veleslalomski bron na mladinskem svetovnem prvenstvu, nastopil na olimpijskih igrah v Pjongčangu in Pekingu, se predlani prvič v karieri zavihtel na stopničke tekme svetovnega pokala (Palisades Tahoe), danes pa je v Madonni di Campiglio v tekmi presenečenj prišel do krstne zmage v karieri.

Za nameček je Popov do rezultata kariere prišel ravno na dan 45. obletnice edine dosedanje bolgarske zmage v svetovnem pokalu. Zdaj že kar krepko oddaljenega 8. januarja  1980 je namreč Peter Popangelov dobil slalomsko preizkušnjo v Lenggriesu. Zanimivo, takrat sta bila med najboljšo deseterico kar dva Slovenca, in sicer legendarne Bojan Križaj (8.) ter Jože Kuralt (10.), za katerega je bila pozneje prav tako usodna prometna nesreča. Danes je imela Slovenija na štartu zgolj enega predstavnika, znova Tijana Marovta, ki tudi v 29. poskusu ni prišel do prvih točk. Nanje slovensko moško smučanje čaka že skoraj dve leti oziroma 20 tekem.

Novembra bo minilo 10 let od smrti Draga Grubelnika. Foto: Aleš Fevžer

Popov, ki je bil do danes že osemkrat med najboljšo deseterico, si je s štartno številko 20 ugodno izhodišče priboril po prvi vožnji, ko je bil z zaostankom dobre sekunde osmi. V drugo je nato na zahtevni podlagi našel najboljše ravnovesje med napadalno ostrino in nadzorom ter ob močno premešanih kartah postavil najboljši čas. Izjemno hiter je bil predvsem v spodnjem delu proge. Na roko pa so mu šli tudi številni odstopi. V snegu je med drugimi pristal tudi vodilni Atle Lie McGrath, tako da sta 27-letnemu Bolgaru družbo na stopničkah delala Švicar Loic Meillard ter prvič v karieri tudi Hrvat Samuel Kolega, varovanec slovenskega trenerja Pavla Grašiča.

Nekdanji učenec Draga Grubelnika, ki je pozneje veliko treniral v nemški družbi, nato pa le spodbudil tudi bolgarsko panožno zvezo ter odgovorne pri Headu, se je že nekaj trenutkov po zmagoslavju zavedal razsežnosti uspeha. “To je tisto, za kar smo trenirali. Ponosen sem na vse in na svojo družino. To ni le moj uspeh. To je eden mojih najlepših dni. Videl sem pot in vedel, da moram voziti na vse ali nič. Res sem moral stopiti na plin. Vesela sem, da se je vse izšlo tako, kot sem si zamislila. Mladim Bolgarom sem želel pokazati, da je vse mogoče. Mislim, da bodo imeli zdaj več motivacije,” je dejal smučar iz Sofije, sicer tudi oče dvoletne hčerke Kaje.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje