Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kljub temu da je aprila dopolnil okroglih 40 let, Žan Košir še naprej velja za enega glavnih obrazov slovenskega deskanja na snegu. Pred začetkom nove sezone priznava, da pozimi vse bolj pogreša poletne natikače, kolesarska evforija po zaslugi Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča pa je zajela tudi njega.
Trikratni dobitnik olimpijskih kolajn je zadnje tedne preživljal v Italiji in Avstriji, kjer je na ledenikih že začel priprave na novo sezono.
“Ker imamo italijanskega Meinharda Erlacherja, veliko časa preživimo v Italiji. Začeli smo na prelazu Stelviu, kjer smo naredili dva bloka priprav. Nato smo se preselili bližje Sloveniji, v Avstrijo. V teh dveh državah bomo preživeli večino časa na ledenikih. Za zaključni del imamo dva scenarija: ali bomo tako kot lani konec novembra trenirali v Dolomitih ali pa bomo šli na Kitajsko že toliko časa pred tekmami. Da tam opravimo zaključne priprave pred uvodnimi štirimi tekmami,” o letošnji jeseni pravi vedno zgovorni Žan Košir.
Brez lepih spominov
S tekmami v Mylinu (30. novembra in 1. decembra) in Yanqingu (7. in 8. decembra) se bo svetovni pokal v deskanju prvič začel na Kitajskem. Glede na vložke to za Tržičana ni presenečenje. “Kitajska je z gostitvijo zimskih olimpijskih iger 2022 v zimskih športih začrtala visoke cilje, a je koronavirus časovnico zamaknil za vsaj dve leti. Imajo močno reprezentanco, v deskanju so zelo dobri, a v svetovnem pokalu tekmujejo malo. V njihovem sistemu je pomembneje, da tekmujejo na državnih in azijskih tekmah, šele nato se pokažejo svetu.”
Sam pa na Daljni vzhod nima preveč lepih spominov. “Če bomo tam opravili zaključek priprav, je dobro, da je to na začetku sezone. Pogoji so dobri, podnebje je zelo hladno. Že novembra je lahko -20 stopinj Celzija. Pošteno povedano pa … Najraje tekmujem na tekmah, ki so od mojega doma oddaljene do šest ur, torej Švica, Nemčija, Avstrija, Italija … Tako je zelo nenaporno. Kitajska je drugačna … Na zadnjo izkušnjo tam, ko sem se v času olimpijskih iger okužil s koronavirusom in bil 10 dni zaprt v majhni sobi brez dobre hrane, nimam lepih spominov,” se spominja dogajanja v Pekingu, kjer je potem na edini tekmi paralelnega deskanja osvojil 11. mesto.
Drugače kot po navadi
Naslednje olimpijske igre bosta leta 2026 gostila Cortina d’Ampezzo in Milano, še prej bo na sporedu predolimpijska sezona, v kateri bo vrhunec svetovno prvenstvo v švicarskem Engadinu zraven Sankt Moritza. Paralelni tekmi alpskih disciplin bosta na sporedu 20. in 22. marca.
Progo za SP je edinkrat spoznal lani. “Gre po ciljnem delu ženskega smuka v Sankt Moritzu. Za smukačice je to le še ciljni skok, za nas cela tekma. Najtežje je zaradi visoke nadmorske višine. Marca znajo biti tudi visoke temperature. Ko k temu dodaš sneg, je naporno tudi za oči in kožo. Zato se bo treba drugače prilagoditi na to SP kot na tista, ki so februarja.”
Slovo od poletja vse težje
Da se zima zares bliža, je Košir dojel v začetku septembra, ko so se začele priprave na ledenikih. A forma je še daleč od idealne. “Dobro je, da smo začeli in da je ekipa sestavljena. Smo pa še daleč. Navajamo se na to, da je spet treba obleči vsa oblačila in obutev, da je treba vse znositi na smučišča. Če bi moral jutri startati tekmo svetovnega pokala, zagotovo ne bi bilo rezultata. Še vedno pa je to obdobje ključno, tudi prve tekme ne bodo pokazatelj celotne sezone. Svetovno prvenstvo je na sporedu šele konec marca, vsi se psihično osredotočamo na tisti čas,” pravi Košir in dodaja, da se poleti športnik hitro razvadi.
“Na treningih moram kar hitro preklopiti ne na eno stopnjo, ampak kar pet stopenj višje. Poleti je preveč prijetno v natikačih na sončku. Kondicijski treningi so zelo naporni, a ko jih opraviš, si čez 15 minut doma. Tukaj pa je treba na ledenik, z njega … To pobere veliko časa in energije, tako da se lahko doma samo uležeš in zaspiš,” pojasni zmagovalec šestih tekem za svetovni pokal.
Kolo je zelo prijazno zdravju
Poletje je preživel v Grčiji, kjer že tradicionalno dopust tri tedne združuje s pripravami, obiskal je tudi olimpijske igre v Parizu. Ostali čas pa je najraje doma, vse raje ga poleg fitnesa v Kranju preživlja na kolesu. Tudi njega je zajela kolesarska evforija.
“Kolesarstvo več gledam po televiziji kot sam kolesarim (smeh). Moje razmerje med gorskim in cestnim kolesarstvom se je spremenilo, tako kot vsi Slovenci sem več na cesti. Cestno kolesarstvo je dobro zame, saj ne obremenjujem sklepov. Če tečem, me bolijo tetive, meča, kolena. Na kolesu, če ne padeš ali nimaš smole, si lahko dalj časa. Ves čas poslušam telo, ne želim se izpostavljati tveganjem. Trenutno je vse pod nadzorom. Ko se bom obremenil na 100 odstotkov, bom pa hitro videl, ali so bili poleti v ospredju natikači ali tekaški in kolesarski čevlji. Opravil sem priprave na visokih obremenitvah. Pulz sem dvignil visoko, a sneg je sneg. Tam so sile veliko večje,” pogovor za Sportklub zaključi najuspešnejši slovenski deskar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!