''Novih generacij ne zanima, kdo je smučal pred štiridesetimi leti. In prav je tako,'' se pretirane medijske pozornosti otepa legendarna Mateja Svet, ena od največjih ikon slovenskega športa, ki si je v Kranjski Gori vzela čas tudi za Sportklub.
Ob koncu meseca bo minilo natančno 36 let od trenutka, ko je Mateja Svet na podkorenski strmini na enem od vrhuncev slovenske smučarske evforije v velikem slogu dobila obe preizkušnji Zlate lisice. Mimogrede, prav vse aktivne članice smučarske karavane svetovnega pokala, na čelu z najstarejšo Federico Brignone (1990), so rojene po omenjenem slovenskem mejniku na tisti 25. Zlati lisici. Le en mesec pozneje je legendarna ljubljanska smučarka v Calgaryju osvojila srebrno olimpijsko kolajno in nekaj dni zatem dvignila še veleslalomski kristalni globus, kar ob petih kolajnah na svetovnih prvenstvih in sedmih zmagah na tekmah svetovnega pokala velja za vrhunec (pre)kratke kariere.
Okrog legendarne ljubljanske smučarke se je tudi zaradi zgodnjega in nikoli docela pojasnjenega umika, ki je sprožal prenekatere govorice, in sila redkih gostovanj v medijih ustvaril pas svojevrstne mističnosti. Za razliko od mnogih športnih zvezdnikov, ki se tudi po koncu tekmovalnih karier redno pojavljajo v medijih, je v spominu mnogih generacij ostala tista napadalna mladenka v rumenem dresu s črnimi kockami ter neustrašna slalomistka s prvo generacijo tekmovalnih čelad.
Ob okroglem lisičjem jubileju se je v družbi Tine Maze in Nataše Bokal, prav tako nekdanjih zmagovalk domačih tekem, vrnila v smučarsko karavano. Kot posebna gostja. In s pogledom ter nasmehom, ki je v spomin hitro priklical tiste zlate čase slovenskega in tedaj še jugoslovanskega smučanja, ozaljšane z akcijo Podarim-dobim. ”Čeprav se res redko pojavljam, pa me tokrat ni bilo treba prepričevati, da sem prišla v Kranjsko Goro. Deloma zaradi jubileja, deloma zaradi dobrodelnosti. S posebno akcijo namreč zbiramo denar za naše matične klube,” je ob krajšem pogovoru za Sportklub dejala nekdanja svetovna prvakinja.
Pred več kot tremi desetletji je bilo medijske izpostavljenosti zanjo preprosto preveč, zato danes še toliko bolj uživa v svojevrstni anonimnosti, daleč od tekmovalnega športa in medijev. Tudi kot psihiatrična delovna terapevtka, specializirala za področje psihodrame. ”Moje življenje je preprosto in povprečno. Vsakdanje. Teče stran od medijev. Veste, življenje nam že tako ali tako rado postreže z adrenalinom. Ne potrebujem dodatnih pritiskov in izpostavljanja. K temu res ne stremim. In tudi za mojo naravo dela je dobro, da se ne pojavljam v medijih,” pravi ena od največjih dam slovenskega športa.
Ob pogovoru pod vitranško strmino kajpak nismo mogli brez spomina na tekmovalne čase. Predvsem na že omenjeni zmagi. ”Bilo mi je lepo. Fantastično! Uspelo mi je tisto, kar sem si želela. Športnik pač vedno želi največ. Želi zmagovati. Se pa spominjam zahtevnih pogojev. Vreme je bilo še slabše kot danes. Toda tekmo so nekako izpeljali. Seveda mi je všeč, da je bilo tako,” pravi nekdanja reprezentantka, ki je bila v tistem obdobju navdih mnogih generacij. A čas teče. Kot sama pravi, živi v sedanjosti. Preteklost je pustila za seboj. Se je pa prešerno nasmejala, ko smo jo vprašali, kako izrazita je njena prepoznavnost pri novih generacijah, rojenih po letu 1990 ali pozneje.
”Ne, ne … Mlade generacije se res ne ukvarjajo s tem, kdo je v alpskem smučanju pred 40 leti smučal za Jugoslavijo. Da, moja generacija ima izrazit spomin. Takrat je vse skupaj zaznamovalo tudi specifično vzdušje. Povezanost med smučanjem in navijači je bila res nekaj posebnega. Evforija. Mladi? Prav je, da spremljajo nove športne junake,” v smehu pripoveduje športna ikona, ki je Elanove tekmovalne smuči v kot postavila po koncu sezone 1989/90.
Šport vseeno ostaja del njenega življenja. A na nekoliko drugačen način. ”Šport imam še vedno rada. Še vedno ga spremljam. Kar pogosto. Toda v veliki večini preko medijev. Se pa malce omejujem. Športov je namreč res veliko. Rojevajo se novi. A če imam čas, rada spremljal zimske športe. Poleti pa že vrsto let zelo rada gledam kolesarstvo. Pa ne le Toura, tudi Giro, Vuelto in druge dirke. Pri srcu mi je tudi atletika. Pa še kaj bi se našlo,” je pogovor zaključila nekoč ”naša Mateja”, danes pa gosta Mateja Svet.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje