Ne skriva, da je bila upokojitev blizu. Tudi debel sloj prahu na največjih lovorikah je nesporno dejstvo. Toda Ilka Štuhec, ki bo ta mesec dopolnila 32 let, po odločitvi za nadaljevanje tekmovalne poti vse misli usmerja v prevetreno zadnje poglavje smučarske kariere, ob tem pa v intervjuju za Sportklub odločno poudarja: "Nisem še rekla zadnje besede."
“Ne potiskajte me v pokoj,” je, ob zanjo značilni salvi smeha, večkrat dejala Ilka Štuhec, ko smo jo spraševali o odločitvi za nadaljevanje športne poti, o načrtih za prihodnost, dolžini pogodb z novim opremljevalcem … Vseeno ni skrivnost, da se je v izdihljajih minule zime, v kateri se je le enkrat prebila med deseterico, doživela veliko razočaranje na olimpijskih igrah in bila enaindvajseta smukačica svetovnega pokala, spogledovala z umikom. Nato je dozorela odločitev o novem poglavju. Predpogoj pa so bile spremembe. Zato je prevetrila spremljevalni štab in zamenjala tekmovalno opremo. Postala je prvi obraz proizvajalca smuči Kästle. Vse v želji, da bi v novi sezoni v sebi znova prebudila neustrašno smukačico, ki je osvojila dva globusa in dve zlati kolajni na svetovnem prvenstvu. A nesporno dejstvo je, da je od njenih največjih uspehov preteklo že veliko Drave, njen slog smučanja pa je bil v zadnjih sezonah daleč od šampionske podobe.
Zaradi rezultatske krivulje, zgodovine poškodb in nenazadnje tekmovalnega staža je vprašanje o (ne)nadaljevanju kariere povsem naravno in logično. Odgovor je znan. Kaj pa razlogi za nadaljevanje poti?
Zelo preprosto, imam občutek, da še nisem pokazala vsega.
Kako blizu pa je bil letos konec kariere?
Zelo. Ne le letos. Večkrat. A na koncu sem prišla do točke, ko sem si dejala, da na dosedanji način nima smisla vztrajati. Z drugimi besedami, smiselna se mi je zdela le še menjava opreme in z njo prevetritev kariere. V nasprotnem primeru bi pač zaprla to poglavje svojega življenja. Ko sem to razčistila, smo se lotili pogovorov, pregledovanja trga, testiranja … Nekaj mesecev pozneje pred vami stoji zadovoljna smučarka.
Je svojo vlogo odigral tudi strah pred novim življenjem?
Nekaj tega strahu sem čutila, a morda bolj v preteklosti. Letos niti ne. Da, spraševala sem se, kaj bom počela v življenju, ko bo kariera končana. Bi že morala postavljati nove temelje? Ko pa sem začela zahajati v te vode, sem spoznala, da moja smučarska osredotočenost ni na pravi ravni. Zdaj vem, da sem smučarka. Vem tudi, da moram poskrbeti za določene stvari, ki mi bodo prav prišle po koncu kariere. Recimo le, da imam želje in ideje, kaj početi v življenju. V tem trenutku pa sem osredotočena na smučarsko kariero.
Kaj pa finančni motivi? Čutite, da ste še zanimivi za pokrovitelje?
Očitno nekaj vendarle delam prav. Moji rezultati v zadnjih treh letih niso bili dobri. Vemo pa, kje sem bila pred tem. Hvaležna in vesela sem, da sem naletela na ljudi, ki o tem niso pripravljeni le govoriti, temveč tudi nagraditi.
Na kakšne način pa občutite vrvež okrog sebe – od trepljanja po velikih uspehih do pošiljanja v pokoj?
Ne vem. Res ne. Na to se ne oziram. Okrog sebe imam ljudi, ki so mi blizu. Blizu so mi bili pred leti, blizu so mi zdaj in blizu mi bodo ostala tudi v prihodnosti. Ostalo me niti ne gane.
Omenili ste novega opremljevalca. To je povratnik v svetovni pokal – Kästle. Mar ne gre podajanje v neznano?
Da, v športu je včasih treba malce tvegati. Enkrat so se mi ob zamenjavi opremljevalca vsi delci smučarske sestavljanke poklopili na noro dober način. Zakaj se mi ne bi tudi zdaj? Po drugi strani pa velja poudariti, da ne gre za popolne novince v smučarski industriji. Tudi ljudje, ki skrbijo za smuči, dobro poznajo razmere. Vedo, kaj delajo.
Ali smo na pravi poti, če ugibamo, da v vas vidijo tudi smučarsko pomoč pri razvoju opreme za dolgoročno sodelovanje, torej tudi po karieri?
Verjetno. Z veseljem bi pomagala tudi po koncu kariere. Po zadnjih treh sezonah z zdaj že nekdanjim opremljevalcem me navdušuje odnos novih ljudi. Spoštovanje in zaupanje. Verjamem, da lahko skupaj naredimo nekaj novega.
Ima pogodba z opremljevalcem tudi zaključni rok?
Kdaj grem v pokoj, vas zanima. Ha, ha … Ne pošiljajte me v pokoj. Ha, ha … Ne razmišljam o tem. Trenutno uživam. Smučanje deluje lahkotno, čeprav ni vedno lahko. Smučala bom, dokler bom lahko.
Govorila sva o vašem tveganju. Kaj pa Kästlejevo tveganje?
Morda. A z obeh strani čutim bolj pozitiven pogled. Verjamem, da je to bolj “win-win” položaj.
Sodnik bodo rezultati. Dvakratne svetovne prvakinje verjetno petnajsto mesto ne zanima …
To lahko potrdim. Več o konkretnih rezultatih pa, ko vedno, ne bi govorila.
Sezona naj bi se za vas začela čez natanko mesec dni, z novim smukom med Zermattom in Cervinio. Zdi se, da ste do novosti v svetovnem pokalu zelo zadržani, celo skeptični. Zakaj?
Dvomim, da bi v svetovnem pokalu našli smučarja, ki bi bil izrazito navdušen nad bodočim prvim smukom. Razlogi so povezani z ledeniškimi izkušnjami v pozni jeseni. Vsi smo zaradi spremenljivega vremena že bežali z ledenikov. A ko smučar trenira, se ne obremenjuje s tem, ali enkrat piha in drugič ne. Ko pa gre za tekmo, si pač kot tekmovalka ne želim, da se pogoji spreminjajo iz minute v minuto. Veter, oblaki, megla, strele … Ne vem. A če bodo razmere dovoljevale, bomo tekmovali.
Katere tekme pa se najbolj veselite?
V Cortini d’Ampezzo vedno uživam. Veselim se selitve v Kvitfjell. Žal mi je le, da je iz koledarja izpadal smuk v Val d’Iseru.
Mimogrede, prav v Val d’Iseru ste pred šestimi leti za nagrado ob zmagi dobili telico in jo prepeljali na Štajersko. Kje je danes?
Krava ima že četrtega mladička. Prvi mladiček ima tudi že prvega mladička, tako da je že babica.