Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Potem ko je marca postala ameriška državna prvakinja v slalomu, je Lila Lapanja izpeljala načrt zamenjave smučarskega državljanstva, tako da bo predvidoma čez natančno štiri tedne na prvi slalomski preizkušnji nove sezone v Leviju že branila barve Slovenije, domovine svojega očeta. Osrednji cilj 29-letne ameriške Slovenke je nastop na olimpijskih igrah. In kdo pravzaprav je nova članica slovenske smučarske reprezentance?
”Prepustila sem se občutkom. Ljudje so me pogosto spraševali, ali obstaja kakšna možnost, da bi prestopila v slovensko reprezentanco. Iskreno, sprva sem želela videti, kako visoko lahko pridem v ameriški konkurenci. Lani sem začutila, da sem prišla do konca te poti. Šest let sem tekmovala samostojno. Čeprav nisem izpolnila reprezentančnih kriterijev, pa čutim, da še zdaleč nisem rekla zadnje besede. Verjamem vase,” pripoveduje Lila Lapanja, po novem članica slovenske reprezentance v alpskem smučanju.
Američani ji pri selitvi niso povzročali težav, temveč so takoj podpisali soglasje za spremembo smučarskega državljanstva. Tudi Smučarska zveza Slovenije ji je hitro na stežaj odprla vrata, saj je s seboj prinesla dodatno kvoto na slalomskih tekmah svetovnega pokala, predvsem pa je bila pripravljena vsaj v prvi sezoni pokriti vse stroške. O tem se je že pozimi pogovarjala s tedanjim vodjo panoge Miho Verdnikom, dokončen dogovor pa sklenila z njegovim naslednikom Matjažem Šarabonom.
”Da sem samoplačnica, sem že vajena,” pravi, a ji ob tem vendarle ni do smeha. ”To je zelo naporno. Gre za velik pritisk name, na družino. Poleg tega je smučanje iz leta v leto dražje. Včasih ne vem, kakšen bo naslednji mesec. A verjamem v svojo pot. Vse skupaj razumem kot investicijo v sebe, plačujem si smučarske pustolovščine. Ne gre za denar, ki bi ga metala skozi okno. Še vedno namreč nisem dobila dokončnega odgovora, do kam lahko sežem,” pripoveduje slalomska specialistka iz Nevade, kjer se je njen oče Vojko Lapanje, sicer doma iz Zvirč pri Tržiču, ustalil v 90. letih preteklega stoletja.
Ko jo – ob pogledu na slovensko smučarsko uniformo, na kateri so zgolj pokrovitelji SZS – vprašamo, kaj so njeni primarni finančni viri odgovori: ”Družina mi pomaga na logistični ravni. Plačevati pa starša iz leto v leto seveda ne moreta. Trenutno imam oporo donatorjev, ki verjamejo v mojo pot. Iščem tudi osebnega pokrovitelja. Potrebujem več. Včasih me je strah tega, da ne bi mogla smučati zaradi pomanjkanja denarja. Po drugi strani pa se zavedam, da to ne sme biti pritisk. Zato poskušam vprašanji financiranja in dela na snegu ločevati. Včasih gre, včasih ne.”
Sama pri sebi seveda upa, da bo izpolnila reprezentančne kriterije in prihodnje leto postala povsem polnokrvna članica ekipe za tehnični disciplini. Osnovni cilj je konstantno uvrščanje med trideseterico svetovnega pokala, čeprav ne skriva, da ji pogled seže še proti boljši uvrstitvam. Načrtuje tudi nastope na tekmah evropskega pokala, deloma zaradi boljšega izhodišča, ki ga krvavo potrebuje, deloma zaradi ritma. ”Rada tekmujem. Svetovni pokal je zame premalo. Zame je najbolj pomembno, da sem na tekmah. Sem kot dirkalni konj. V naslednjih dveh sezonah grem na vse ali nič. Želim na olimpijske igre, nato pa se bom, tudi na podlagi zdravja, financ in ambicij, odločila, kako naprej,” svoje načrte razkriva štirikratna zmagovalka slalomskega seštevka serije Nor-Am.
Da jo na Slovenijo ne vežeta le potni list in priimek, smo se lahko prepričali že v preteklih letih, ko smo jo srečevali na tekmah svetovnega pokala. Vknjižila je namreč že kar 44 štartov na tekmah najvišje ravni in se štirikrat prebila do točk (najboljši rezultat – Flachau, 23. mesto). Ob tem je navdušila s tekočo slovenščino in pripovedovanjem o navezanosti na Gorenjsko, na stara starša … ”Včasih celo sanjam v slovenskem jeziku,” se nasmehne in doda, da slovenski jezik neguje predvsem v pogovoru z babico in dedkom, s katerima se skušal med letom slišati vsaj enkrat na teden.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje