Kako se, ob robu izjemno uspešnega tekmovalnega konca tedna, v katerem sta vlogi protagonistov prevzela navdahnjeni smukač Miha Hrobat in prerojeni veleslalomist Žan Kranjec, osrednjih smučarskih izzivov loteva vodja panoge za alpsko smučanje pod okriljem SZS Matjaž Šarabon.
Minuli konec tedna je vsekakor blagodejno vplival na ozračje v slovenskem alpskem smučanju. To priznava tudi Matjaž Šarabon, ki je pred osmimi meseci vstopil v pisarno vodje panoge za alpsko smučanje. Čeprav se je prednostno lotil sestave reprezentanc in sanacijskega načrta, pa je bilo že takrat jasno, da ga največ dela čaka pri predrugačenju smučarskega sistema. Velika generacijska vrzel, hiranje klubov, krčenje baze tekmovalcev in manko enotnega delovnega sistema z izrazito doktrino so ob vprašanju finančne vzdržnosti vsekakor elementi, zaradi katerih v alpskem delu smučarske palače zvoni alarm. Vodja panoge ga tudi ob uspešnem tekmovalnem začetku sezone na najvišji ravni ne bi smel preslišati.
Intervju: Matjaž Šarabon
Ob dveh uvrstitvah na oder za zmagovalce v enem koncu tedna se verjetno lažje diha tudi na Podutiški 146.
Minuli konec tedna je bil vrhunski. Pa ne le po rezultatski plati. Sam ga razumem kot potrditev kakovostnega delovanja ekip. Prepričan sem o tem, da bomo v nadaljevanju sezone deležni še nekaj podobnih koncev tedna.
Ob uspehu Mihe Hrobata ne moremo mimo govoric o tem, da je ekipi za hitri disciplini grozila ukinitev?
Skoraj prepričan sem o tem, da ekipe za hitri disciplini danes ne bi več bilo, če se ne bi osebno postavil za to ekipo. S tem namenom sem pripeljal trenerja Aleša Brezavščka.
Na kateri ravni pa se je torej pojavil predlog o ukinitvi ekipe?
Ne, to ni bil uraden predlog. To so bila razmišljanja v duhu reševanja zahtevne finančne situacije. To je bilo vprašanje o tem, kaj bi nas najmanj bolelo. Sam sem se zavzel za to, da raje vsakemu vzamemo nekaj, kot pa da ukinemo edino ekipo, ki jo imamo. Če bi to ekipo ukinili, bi bila to tragedija. Pa ne zaradi tega, ker Miha Hrobat ne bi imel priložnosti za doseganje takšnih rezultatov. Ampak to bi pomenilo popolno preusmeritev v individualne ekipe. Ko se enkrat odločiš za takšen korak, poti nazaj ni več. Poglejte Hrvate. Oni ekipe za hitri disciplini ne bodo zmožni sestaviti v nadaljnjih 100 letih.
Še pogled v ekipo Žana Kranjca, v kateri ima glavno besedo vaš predhodnik na položaju vodje panoge Miha Verdnik. Zanj ste dejali, da ni bil vaš izbor. Kaj pa danes?
Verdnika je za trenerja izbral Žan Kranjec, torej najboljši slovenski alpski smučar. Njegovo odločitev smo morali spoštovati. Z njim sem se o tem veliko pogovarjal. Za to odločitvijo je stal, jaz pa sem ga podprl. Zdaj se je izkazalo, da se je odločil pravilno. Ne le zaradi tretjega mesta v Beaver Creeku. V prvi vrsti je pravilnost odločitve potrdilo njegovo smučanje, ki je drugačno, veliko bolj konkurenčno. Položaj okrog Verdnika je povsem jasen. Ne glede na preteklost in določene izjave, ki smo jih lahko zasledili, ima Miha Verdnik moje popolno zaupanje.
Znano je, da ste vodja panoge postali zelo pozno in imeli zaradi tega dokaj zvezane roke pri sestavljanju trenerskih ekip. Imate zdaj že sliko za sezono 2025/26?
Imam fragmente slike. Celotna slika pa se bo sestavljala do svetovnega prvenstva v Saalbachu 2025.
Nesporno dejstvo pa je, da vas ključno delo čaka na drugih ravneh, torej pri postavljanju sistema v mlajših starostnih kategorijah, pri vzpostavljanju odnosa s klubi in gradnji enovite smučarske piramide. Ste že ugriznili v to jabolko in se lotili revolucionarnih sprememb?
Kot vodja panoge moram ustvarjati pogoje, da lahko vsi delajo. Na ravni ekip svetovnega in evropskega pokala nam je to uspelo. Vzporedno pa še veliko več delamo na otroškem in mladinskem smučanju. Zunanja javnost tega še ne vidi. To so namreč precej globlje spremembe. Ne bi dejal, da gre za revolucijo, saj je izraz pretirano vojaški. A velikih sprememb se ne bomo ustrašili.
Na uho so na vendarle prišli namigi o določenih nesoglasjih. Čutite podporo in zaupanje?
Zaupanje je po celotni verigi še prisotno. Pomembno je, da imamo zaupanje znotraj Smučarske zveze Slovenije, ne le pri samem vodstvu, temveč tudi pri ostalih panogah. S spremembami smo namreč v večji meri bremenili skupne službe. Veseli pa me tudi zaupanje na ravni ekip. Ne delam si utvar, da bomo brez težav koncept dela in zaupanje prenesli še na vse nižje ravni. A moramo se zavedati, da so rezultati v mladinskih in otroških kategorijah slabi. Pa pri tem ne merim na rezultatske dosežke, temveč tudi ali pa kar predvsem na raven znanja. Potrebne so korenite spremembe. Začenši s pristopom do smučanja otrok, nato tudi spremembe tekmovalnega sistema, drugačen koncept sestave reprezentanc … Glavni izziv je poenotenje klubskih programov. Želimo enoten načrt, za katerega bomo našli konsenz, in ga nato izvajali.
Ste morda že oblikovali delovno skupino, ki bo vodila ta izziv?
Uradno takšna skupina še ne obstaja. Smo pa imeli širši sestanek z zunanjimi strokovnjaki, na katerem smo v obliki viharjenja možganov risali potencialne smeri. V nadaljnjih tednih bomo nadaljevali. Bistvenega pomena pa je, da stroki v alpskem smučanju vrnemo veljavo. Stroka je tista, ki definira vse, kar se bo dogajalo v naslednjih letih. Prav zaradi tega bomo stroko okrepili in predrugačili način delovanja.
Imate v mislih prevetren strokovni svet?
Da, v prvi vrsti gre za strokovni svet. Na tej ravni lahko pričakujete velike spremembe.
Lahko že govorimo o kakšnih imenih?
Interno o imenih veliko govorimo. Zakaj? Institucije niso pomembne, pomembni so ljudje. Gre za vprašanje kompetentnosti in dejanj. Sprožili smo že veliko pogovorov. Sodelovali pa bomo s tistimi, s katerimi bomo našli skupni jezik o ciljih in poti do teh ciljev. A na tej ravni načrtujemo velike spremembe, morda res, če se oklenem prej izrečenega, tudi revolucionarne spremembe. Glede na stanje, kakršnega imamo, je to neizogibno. Brez velikih sprememb nam bo namreč tekmovalcev v manj kot desetletju zmanjkalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje