"Na domačih stopničkah je še lepše. Domnevam ..."

“Na domačih stopničkah je še lepše. Domnevam …”

Žan Kranjec je bil v soboto v središču pozornosti kranjskogorskih navijačev. Foto: Aleš Fevžer

Peto mesto ni rezultat, ki bi mu gledali v zobe. Toda slovenski veleslalomski prvokategornik Žan Kranjec ob zmagi Marca Odermatta ne skriva, da si želi tudi prvih stopničk na pokalu Vitranc.

Pred domačimi navijači je dokazal, da je bilo šestnajsto mesto v Aspnu rezultatska anomalija. Na vseh preostalih tekmah svetovnega pokala v letošnji sezoni in tudi na svetovnem prvenstvu je bil namreč uvrščen med najboljšo šesterico. Skupno na kar osmih tekmah. V to območje se je Žan Kranjec vrnil tudi v prvem “polčasu” 62. Pokala Vitranc. S petim mestom je izenačil svoj najboljši podkorenski rezultat in se učvrstil na tretjem mestu veleslalomskega seštevka svetovnega pokala. Toda … Po drugem času prve vožnje je želel več. Ob spoznanju, da so se mu prve domače stopničke vnovič izmuznile, ni ostal ravnodušen.

“Petih ali šestih mest imam letos kar veliko. To seveda ni slabo. Daleč od tega. A logično je, da želim več. Zato soboto težko označim za katastrofalno. A mimo tega, da mi je znova nekaj zmanjkalo do želene uvrstitve, vendarle ne morem,” je vtise v Podkorenu zbiral Kranjec, ki je postavil šele 21. čas finala. Za najhitrejšim, to je bil tokrat njegov reprezentančni sotekmovalec Štefan Hadalin (17.), je zaostal za sekundo in petnajst stotink sekunde.

Da desetinke polzijo iz rok, je deloma čutil že med vožnjo. “Še pred pogledom proti semaforju sem čutil, da nastop ni bil idealen. Vseeno pa sem vedel, da sem se odrezal bolje kot v drugih vožnja v Aspnu ali pa v Courchevelu. Ni bilo slabo, a nekaj je zmanjkalo. Poleg tega se mi letos ni primerilo prvič, da sem v zahtevnih razmerah v finalni vožnji nastopil malce slabše in izgubil nekaj mest. Naj bo to izziv za nedeljsko tekmo. Jutri je nov dan,” je dejal 30-letni olimpijski podprvak iz Bukovice pri Vodicah.

Ko razmišlja o nedelji, znova razmišlja o stopničkah. Prvih slovenskih na moških tekmah v Kranjski Gori po letu 2001. “Vedno je lepo stati na stopničkah. Domnevam, da je doma še toliko lepše,” se je slikovito izrazil edini slovenski prvokategornik. “Lepo je, ko se ozreš s sedežnice in vidiš vse te slovenske zastave. Čutim podporo. Energija je bila dobra. Prav zaradi tega bi se rad vsem tistim, ki so me prišli podpret, zahvalil tudi še z malenkost boljšim rezultatom,” pravi Kranjec, ki je sicer na pokalu Vitranc prvič tekmoval že leta 2011.

Ko se svoje vtise delil s sedmo silo, so kranjskogorski delavci že gladili snežno površino. Ob tem je potrdil, da so v pripravi na tekmo opravili odlično delo. Negotovost, ki smo jo izpostavili tudi v našem mediju, je bila odveč, saj so bile nočne vremenske razmere zelo naklonjene organizatorjem. “Za te temperature je proga res dobra. Je pa zahtevna. Na osnovni podlagi je težje nastavljati svojo linijo. Smučka se včasih slabše odzove, zato je težje tvegati,” pravi Žan.

O še kakšnem hitrejšem zavoju je po tekmi razmišljal tudi trener Klemen Bergant. “Videl sem nekaj rezerv, ki jih mora unovčiti. Na progi je puščal desetinke, tako v prvi kot tudi drugi vožnji. Opaziti je bilo tudi, da v drugem nastopu ni bil povsem sproščen. Morda zaradi izhodišča, morda zaradi opreme, po vsej verjetnosti pa je to kombinacija vsega. Znano je, da se ne zna povsem sprostiti, če že takoj po štartu ne zaupa povsem opremi in sebi. To bomo v nedeljo poskušali eliminirati, obenem pa zastaviti še bolj napadalno linijo,” je dejal glavni trener ekipe za tehnični disciplini.