"Največji imajo vremenarje, mi naj bi delali na navdih"

Neja Dvornik. Foto: Profimedia

"Mozaik se sestavlja," na pragu nove smučarske sezone poudarja Denis Šteharnik, trener specialistke za tehnični disciplini Neje Dvornik, s katerim smo odprli tudi nekaj manj prijetnih tem.

Čeprav v dosedanjih petih nastopih v Söldnu še ni prišla do točk svetovnega pokala, pa se za Nejo Dvornik v soboto na tradicionalnem prvem prizorišču tekmovalnih uvertur začenja sezona, od katere si upravičeno veliko obeta. Visokim pričakovanjem je prikimal tudi Denis Šteharnik, ki ostaja odgovorni trener 23-letne Korošice. Ta je na zadnjem slalomu minule sezone prvo uvrstitev na oder za zmagovalke zgrešila za vsega štiri stotinke sekunde.

Četrto in deveto mesto na zadnjih slalomih in 16. mesto na zadnjem veleslalomu pretekle sezone. So to rezultati, ki nastavljajo letvico Neje Dvornik za novo sezono?

Njeno smučanje, počutje in vtis, ki ga daje ob koncu priprav, so skladni z rezultati, o katerih govorite. Mozaik se sestavlja. Ko bo sestavljen, boste videli vrhunsko smučarko. Gre za proces, ki je prešel v odločilno fazo. To se vidi tudi v samem smučanju. Tudi Neja čuti, da je hitra. Zato se danes vede drugače. V preteklih letih je bila pred prvo tekmo bolj negotova.

Za slovenske smučarke je pogosto veljalo nepisano pravilo, da na treningih potrebujejo kar nekaj voženj, da se pripravijo za tisto pravo izvedbo. A na tekmah ni prostora za ”tipanje”. Kako blizu je vaša varovanka položaju, ko se bo lahko izstrelila iz startne hiške?

Neja je perfekcionistka. Za pravo tekmovalno izvedbo potrebuje predhodno veliko voženj v primerljivih pogojih. Tega se zavedam, zato smo v preteklosti veliko trenirali na različnih podlagah in postavitvah, uvajali menjave, spremembe … V sestavljanki oziroma mozaiku, o katerem govorim, je prav tovrstna prilagodljivost eden od pomembnih elementov. Lahko povem, da danes potrebuje manj časa, da si začne zaupati. Dovolj je lahko že nekaj dobrih zavojev na ogrevalni progi.

Kakšno oceno bi pripisali ravni pripravljenosti?

Ključnega pomena je, da smo imeli v Ushuaii odlične pogoje. Izkupiček je bil odličen. Najprej 19 navezanih smučarskih dni, nato pa v drugem sklopu še 13. Ekipa je občutila stabilnost, kakršne na evropskih ledenikih ni mogoče doseči. Za mlado tekmovalko, kar Neja še vedno je, pa je pomembna predvsem kontinuiteta dela. Pod črto, opravila je odlično bazo. Kondicijsko je na precej višji ravni, zato je lahko na snegu nanizala veliko količino dobrih ponovitev. To je zagotovilo za dobro pripravljenost za celotno sezono. Zdaj bo pomembno, da se bo znala vselej prilagoditi na drugačne podlage. Lani ji je pravi ritem, žal, uspelo ujeti šele ob koncu sezone. Verjamem, da bo letos slika drugačna. Lepo bi bilo začeti tam, kjer je lani končala.

Denis Šteharnik in Neja Dvornik. Foto: Aleš Fevžer

V zadnjem obdobju ste se osredotočili predvsem na veleslalom. Kakšno pa je bilo razmerje med tehničnima disciplinama v celotnem pripravljalnem obdobju?

Zanjo sta slalom in veleslalom, ne glede na rezultate preteklih sezon, enakovredni disciplini. Tudi v pripravljalnem obdobju je bilo tako. Razumljivo, pred Söldnom smo okrepili veleslalomske treninge, kot bomo pred Levijem slalomske. Sem pa tudi v teh obdobjih pozoren, da občasno preklapljamo na drugo disciplino. S tem se krepi občutek za nagle prehode, ki se nato dogajajo med samo sezono, ko je pogosto v soboto na sporedu veleslalom in dan zatem slalom.

Kako pomembna pa je za tekmovalko zdaj že kar stalna in uigrana spremljevalna ekipa? Vas ne skrbi zasičenost?

Kot perfekcionistka je na določene stvari zelo občutljiva. Dobro deluje predvsem v stalni ekipi. Pozitivno je, da se dobro poznamo. Treningi so usklajeni in jih bolje razume. To ji največ pomeni. Vrhunski športnik mora namreč 24 ur razmišljati o smučanju. Zdaj je pri njej prišlo do tega premika v glavi. Razume proces, ve, kaj vse je del smučarskega življenja.

A v tem smučarskem življenju je bilo tudi nekaj motečih elementov. V kolikšni meri nanjo vplivajo vaša javna kritika, medijsko razpravljanje o odnosih s SZS in izpostavljanje višine samoprispevka?

Lagal bi, če bi dejal, da to ni moteči element. Vse skupaj ne gre mimo nje. Vseeno jo poskušamo izločiti in usmeriti v samo smučanje. Vsi skupaj pa se zavedamo velike sreče, da ima ekipa v danih razmerah rezervno rešitev oziroma zunanjo oporo. Družina ji namreč že vrsto let stoji stoodstotno ob strani. Brez te pomoči, jasno, tudi finančne, že v preteklih letih ne bi šlo.

To pa seveda ne more mimo trenerja in vodje ekipe. Ni skrivnost, da vas je letošnje poletje ob pogovorih z novim vodstvom panoge za alpsko smučanje nekajkrat iztirilo. Lahko vse skupaj povzamete?

Lahko rečem le, da sem bil zgrožen.

Kaj je bilo jedro spora?

Z glavarinami, ki so jih odgovorni uvedli, se je razpoložljivi proračun nepravično razdelil. Nihče ni upošteval, koliko stane tekmovalni program, na katerega pa ob številnih selitvah med prizorišči nimamo neposrednega vpliva. Poleg tega se v skupnem znesku ni upoštevalo, koliko disciplin goji posamičen smučar. Danes o tem govorim z vami, povedal sem že v mnogih drugih krogih, a pri pripravi pravil nas, torej trenerjev, o tem niso spraševali. Kot nas ni nihče vprašal o tem, kako se bomo znašli brez dodatnega trenerja in fizioterapevta. Če vse to seštejem, lahko mirne volje trdim, da nam je vodstvo panoge vzelo preveč denarja. Zdaj to krpamo s prispevki tekmovalk. Kaj pa naša konkurenca? Največje ekipe imajo v svojih vrstah celo vremenarje in voznike teptalnih strojev, mi pa naj bi delali na navdih.

Vodja panoge miri, da gre za prehodno sezono. Ste morda kot dolgoletni trener vključeni v nadaljnje pogovore, ki bi pripomogli k nekoliko bolj stabilnim rešitvam?

Odgovorni so priznali, da določene rešitve niso dobre. Položaj se rahlo popravlja. Ponavljam, moti me, da se z nami, torej trenerji in tekmovalci, odgovorni niso posvetovali. Preprosto, nekdo je podal idejo, zbor je to sprejel, ko pa je postalo jasno, da sistem ni vzdržen, smo se začeli pogovarjati. Verjamem, da bo v prihodnje drugače. Že zdaj se kažejo določeni premiki. Ne želim biti negativno nastrojen.

Ste se, ko je postalo jasno, da bosta morali Neja Dvornik in Ana Bucik Jogan, s katero se povezujete, skupaj plačati 83 tisoč evrov, lotili tudi krčenja programa?

Na obeh straneh se trudimo, da bi bil ta prispevek vendarle manjši. Zdaj lahko razpolagamo s finančni sredstvi, ki nam jih namenja SZS. Ko bomo ta denar porabili, bomo črpali iz samoprispevkov. Iščemo tudi rešitve s pokrovitelji.